ZDRAVA MESTA za vključevanje zdravja v politike urbanističnega načrtovanja

Raziskave kažejo, da je okoli 75 % zdravja odvisnega od okolja, v katerem gradimo svoje življenje; gre torej za kombinacijo življenjskega stila, grajenega okolja, naravnega okolja in družbenih vezi. Grajeno okolje lahko spodbuja ali zavira aktivni življenjski stil, odvisnost od avtomobilov, družbeno kohezijo in mnogo drugega, vse to pa vpliva na zdravje. Javni prostori, zgradbe, soseske in mesta sama imajo vpliv tako na fizično in duševno zdravje kot tudi na zdravje okolja. Iz tega lahko zaključimo, da je zdravje v veliki meri odvisno od politik, ki se oblikujejo izven zdravstvenega sektorja.

Urbanistično načrtovanje odločilno vpliva na vse te dejavnike in lahko prinese številne koristi za izboljšanje splošnega zdravja. Kljub temu pa primanjkuje politik, ki bi izrecno spodbujale zdravje prav z urbanističnim načrtovanjem ali z drugimi področji politik izven zdravstvenega sektorja. Prav tako še ni raziskano, kako različni sektorji in projekti vplivajo na zdravje, manjkajo pa tudi merljivi dokazi o domnevnih koristih.

Omrežje URBACT Healthy Cities, ki je pričelo z delovanjem septembra 2019, združuje 9 partnerjev, ki se soočajo z raznovrstnimi izzivi in različnimi potrebami politik, da bi razvili skupni okvir z metodologijami in pristopi za izboljšanje zdravja z urbanim načrtovanjem. Projekt je vzpostavil mrežo mest, ki vsa poskušajo poglobiti odnos med zdravjem in mestnim okoljem, razviti politike, ki se osredotočajo na izboljšanje zdravstvenega stanja prebivalstva, ter skozi sodelovanje bogatiti pristope za presojo, kakšen vpliv imajo te politike na zdravje. Partnerji bodo preučevali ukrepe z različnih vidikov in skozi različne politike, vzpostavljena globalna zdravstvena perspektiva pa jim bo zagotovila skupen okvir, ki bo omogočal izmenjavo metodologij.

Mesto Vic (Španija), vodilni partner omrežja Healthy Cities

Kako mesto postane »zdravo mesto«?
 
Najprej je potrebno razjasniti, kaj pomeni izraz »zdravo mesto«. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) ga je leta 1991 opredelila kot: »Zdravo mesto ni tisto, ki je doseglo določeno zdravstveno stanje. Zdravo mesto se zaveda zdravja in si ga prizadeva izboljšati. Nenehno ustvarja in izboljšuje fizična in socialna okolja in širi vire skupnosti, ki omogočajo, da si ljudje med seboj nudijo podporo pri opravljanju vseh življenjskih funkcij in se razvijajo v svoj največji možni potencial.«

S to definicijo v mislih bo sodelujočih 9 partnerjev oblikovalo delovne skupine, ki se bodo osredotočile na različne vidike urbanih determinant, ki vplivajo na zdravje. Poudarek bo na vključevanju zdravja v tiste politike, ki tradicionalno niso povezane z zdravstvom in zdravstveno oskrbo (kot so raba prostora, urbanistično načrtovanje, mobilnost, promet). Partnerji bodo zagovarjali povečanje zelenih površin in spodbujali njihovo rabo, saj se s tem izboljša okolje (čisti zrak) in obenem doprinese k srečnejšemu življenju ljudi.

Omrežje Healthy Cities bo naslovilo tudi posebne povezane izzive:

• Vključevanje mestnih zelenih površin (obnova obstoječih prostorov in oblikovanje novih) v mestne strategije in politike kot pomemben element za zdravje in dobro počutje.
• Vključevanje deležnikov in prebivalcev v načrtovanje, razvoj in rabo javnih prostorov za ozaveščanje in izboljšanje njihovega splošnega fizičnega in duševnega zdravja. 
• Okolja, ki spodbujajo debelost: reševanje sedečega in nezdravega načina življenja, s posebnim poudarkom na mladih.
• Problemi mest: onesnaževanje zraka in hrupa, toplota, upravljanje z vodami.
• Neenakosti na področju zdravja in izboljšanje socialne kohezije.

Zelene površine v mestih dobro vplivajo na počutje in zdravje prebivalcev. Foto: Nina Plevnik

Kaj je ključ do uspeha?

Vključevanje večjega števila deležnikov

Partnerji omrežja Healthy Cities bodo oblikovali lokalne strokovne skupine, ki bodo skupaj tvorile multidisciplinarno delovno skupino, ki bo obravnavala izzive in potrebe politike. Uspešno oblikovanje in izvajanje celostnih akcijskih načrtov je namreč v veliki meri odvisno od aktivnega vključevanja in sodelovanja deležnikov, občanov in mestnih oddelkov v postopek odločanja. Urbanistično načrtovanje je lahko ključno za tovrstno vključujoče in odprto sodelovanje ter komunikacijo, vendar do sedaj ni bilo v zadostni meri vključeno v načrtovanje bolj zdravih mest in prebivalcev.

Pristop, ki temelji na dokazih

Sodelujoča zdrava mesta bodo razvila, izmenjala in preizkusila metodologijo za presojo vplivov na zdravje (Health Impact Assessment – HIA) ter opredelila kazalnike učinkov, ki naj bi postali ključni element pri načrtovanju mest. Z orodjem HIA bodo ocenili posledice predlaganih odločitev v sektorjih, ki niso povezani z zdravstvenim (npr. urbanistično načrtovanje). Z orodjem bodo pozitivne in negativne vplive ter pomisleke o javnem zdravju prenesli v postopke odločanja. 

Vse politike naj spodbujajo zdravje

Partnerjem omrežja Healthy Cities bo izmenjava znanj zelo koristila. Zavzemali se bodo za promocijo zdravja v različnih sektorjih. Glavni cilji omrežja so spodbujanje zdravja v vseh politikah, kot predlaga SZO, določitev skupnih ciljev in prednostnih nalog ter razvoj strategije ali načrta za zdravje, pravičnost in dobro počutje v mestu.

Partnerji si bodo prizadevali za vse te elemente in še naprej razvijali svoje znanje o optimalnem pristopu mest, orodjih, metodologijah in priporočilih politike. Sledite mreži, če želite izvedeti več!

Partnerji URBACT omrežja Healthy Cities

-----

Omrežje Healthy Cities: 
https://urbact.eu/healthy-cities

Original članek: 
https://urbact.eu/healthy-cities-embedding-health-urban-planning-policies