Walk and Roll Cities: Preobrazba ulice, ki v središče postavlja ljudi

Mobilnost v mestih v zadnjih letih v večini predstavljajo avtomobili, na račun katerih se javni prostor, namenjen prebivalcem, vse bolj krči.

Da bi zmanjšala nadvlado avtomobilov v mestih, so evropska mesta že v začetku prejšnjega desetletja začela preizkušati nove ukrepe, ki odvračajo od uporabe in kopičenja avtomobilov na ulicah ter podpirajo alternativne rabe javnega prostora. Tri URBACT akcijska omrežja, ki so trenutno v teku, naslavljajo ta problem: Space4People, ki se osredotoča na upravljanje parkiranja in povečanje hodljivosti; Thriving Streets, ki pristopa k ulicam kot javnim prostorom in jih povezuje z ustvarjanjem prostora; in RiConnect, ki se ukvarja s povezavo med regionalno in lokalno prometno infrastrukturo.

Pod sloganom #WalkAndRollCities so se ta tri omrežja odločila sodelovati in skupaj raziskovati  povezavo med mobilnostjo, prometom in rabo javnega prostora ter zbirati dobre prakse progresivnih sprememb v mestih. Do poletja 2022 predvidevajo tri seminarje in LinkedIn skupino, kjer bodo objavljali študije primerov in nudili prostor za razpravo.

Prvi URBACT #WalkAndRollCities spletni seminar

Prvi skupni spletni seminar je potekal 29. novembra 2021. V svoji osrednji predstavitvi je Tiago Lopes Farias, direktor lizbonske občinske avtobusne in tramvajske službe ter izredni profesor na tehničnem inštitutu univerze v Lizboni, predstavil glavna prizadevanja Lizbone. Izhodišče je bila krepitev pristojnosti na metropolitanskem območju, ki se razteza čez 18 občin in vključuje 2,9 milijona ljudi, od teh pa le pol milijona živi v sami Lizboni. To je omogočilo nova prizadevanja za racionalizacijo sistema javnega prevoza na celotnem metropolitanskem območju, kjer so za začetek prenovili sistem prodaje vozovnic z uvedbo novega, integriranega tarifnega modela. Temu so sledila prizadevanja za ustanovitev skupnega javnega prevoznika za celotno območje.

Mesta iz URBACT omrežij Space4People, Thriving Streets in RiConnect so delila svoje izkušnje o krepitvi urbane trajnosti, s tem ko več pozornosti namenjajo aktivni mobilnosti in spodbujajo ljudem prijazno uporabo javnih prostorov. V nadaljevanju lahko najdete nekaj zanimivih primerov, predstavljenih za nedavnem spletnem seminarju (več informacij najdete tukaj).

Arad (Romunija) je poskusno razširil površine za pešce na eni izmed glavnih ulic v mestu. Večina ljudi je podprla zamisel o širitvi površin, namenjenih hoji, predvsem za preživljanje prostega časa ob vikendih ali ob toplejšem vremenu. Mesto je prepoznalo pomen gradnje zaupanja z aktivno komunikacijo, ki so jo dopolnili z izvedbo pilotne intervencije.

Bielefeld (Nemčija) se je zato, da bi ljudem vrnil javni prostor, odločil za upravljanje parkiranja z zmanjšanjem parkiranja na ulicah in spremembo pravil o dostopu vozil do središča mesta. Petmesečnemu zbiranju idej je sledila petmesečna faza testiranja, v kateri so se zbirala mnenja o pilotnih projektih. Postopek se bo zaključil s štirimesečno fazo ocenjevanja in odločanja.

Nova Gorica je želela preobraziti trg v mestnem jedru z ukinitvijo parkirnih mest in postavitvijo pop-up kioska za okrepitev stika s prebivalci. Najprej so oblikovali vizijo, potem pa so s konkretno spremembo v prostoru prebivalcem predstavili, kako je ideja videti v praksi. To je občini omogočilo dejanski vpogled v problematiko. Pilotna intervencija je povzročila burne razprave med stanovalci, kar je privedlo do nadaljnjih sprememb.

Postavitev pop-up kioska na trgu v Solkanu

Antwerpen (Belgija) je želel spodbuditi spremembe v eni izmed obrobnih sosesk, kjer vse več mladih odraslih namesto z avtom potuje s kolesom. Začasna intervencija mesta, ki naj bi ustvarila več prostora za pešce in kolesarje in upočasnila avtomobilski promet, pa ni bila ustrezno pripravljena in obravnavana. Občina se je iz neuspešnega eksperimenta veliko naučila. Med drugim, kako je treba načrtovati začasne intervencije in kaj vse je treba pri tem upoštevati ter kako pomembno je vključevanje čim večjega števila prebivalcev v razpravo na to temo.

Metropolitanska regija Pariza želi upočasniti promet na štiripasovni državni cesti, ki poteka skozi središče ene izmed obrobnih občin. Z 'lokalizacijo' ceste in vzpostavitvijo novih križišč  in zelenih površin želijo spodbuditi zasebne akterje k naložbam v stanovanja in v obnovo stavb, ki so del dediščine. Za uspešno uresničitev ideje je ključnega pomena usklajevanje med različnimi ravnmi upravljanja.

Transport for Greater Manchester (Velika Britanija), lokalna javna agencija, ki je odgovorna za izvajanje prometne strategije in zavez širšega Manchestra, si prizadeva za podobne posege v enem izmed obrobnih centrov metropolitanskega območja širšega Manchesterja. Cilj je vstopno območje avtoceste približati ljudem z boljšo ureditvijo križišč, ureditvijo ulic, namenjenih ljudem in uvedbo kakovostnega avtobusnega prevoza. Manchester upa, da bo tako dosegel dolgoročne spremembe v mobilnostnem vedenju lokalnih prebivalcev.

In potem je prišel COVID

Vsa ta prizadevanja so se v URBACT mestih začela pred nekaj leti. Potem pa je nenadoma, marca 2020, udaril covid-19. Hitro uvedeni ukrepi so v prvih mesecih prinesli dramatične spremembe, o katerih načrtovalci prej niso mogli niti sanjati: osupljivo zmanjšanje uporabe avtomobilov na eni strani in dotlej nepredstavljivo intenzivno uporabo javnih prostorov na drugi. V nekateri primerih so bila območja, prvotno namenjana avtomobilom, 'ukradena' za začasne ukrepe.

Nekaj mesecev pozneje je žal prišlo do nazadovanja: uporaba avtomobilov se je spet povečala in v mnogih mestih dosegla višje ravni kot pred epidemijo – nenazadnje so se ljudje še naprej izogibali javnemu prevozu. Posledično je naraščal pritisk, da se odpravijo novi ukrepi, ki dajejo prednost hoji in kolesarjenju v mestih. Občine se tako soočajo z izzivom, kako se odzvati na jezo voznikov avtomobilov in obenem prisluhniti (velikokrat bolj tihemu) mnenju pešcev in kolesarjev, zadovoljnih, da so javni prostori v večji meri namenjeni njihovi uporabi.

V Budimpešti je bila kolesarska cesta ponovno speljana na pločniku, da so naredili prostor za avtomobile

Claus Köllinger, vodilni strokovnjak omrežja Space4People, je na spletnem seminarju #WalkAndRollCities povedal: »Če se v središčih nič ne bo spremenilo, bomo zaradi vse večje uporabe avtomobilov priča depopulaciji in izumrtju malih trgovin. Obstaja veliko možnih prihodnosti za mestna središča, od Disneylanda, velikih kulinaričnih centrov in zabaviščnih središč do uravnotežene mešanice različnih funkcij. Za zadnjo možnost so nujni premišljeni posegi, ki zahtevajo omejeno rabo avtomobilov v središčih mest.«

Pozitivne vizije mest za mobilnost in uporabo javnih prostoru po covidu

Na spletnem seminarju so udeleženci lahko slišali nekaj pomembnih sporočil glede pozitivne vizije mesta po covidu. Kot je dejal Béla Kézy, vodilni strokovnjak omrežja Thriving Streets: »Mobilnost -torej kako daleč lahko greš v določenem času, bi morala nadomestiti dostopnost – koliko lahko dobiš v določenem času. Cilj ideje ’15-minutnega mesta' je zagotoviti dostop namesto (ali poleg) mobilnosti, za kar potrebujete bližino, raznolikost, gostoto in vseprisotnost.«

Standardnih rešitev za spreminjanje obstoječih sosesk po teh načelih ni; konkretne potrebe ljudi je treba vedno najprej preučiti in razumeti. Morda bi bilo koristno omiliti stroge predpise o coniranju – na primer dovoliti odpiranje kavarn v stanovanjskem območju – in predati prostore skupnostnim funkcijam, na primer zvečer odpreti obstoječe javne stavbe in postaviti skupnostne centre, kjer je to mogoče.

Roland Krebs, vodilni strokovnjak omrežja RiConnect, je poudaril potrebo po celovitih rešitvah pri obnovi obstoječih prestopnih postaj (kot so večje avtobusne ali železniške postaje): »Stare infrastrukture, ki so bile nekoč središča dejavnosti, prekrivajo nove plasti, ki spreminjajo prej pomembne prostore v obrobne in prehodne lokacije. Prestopni prostori (predvidevam, da bodo ti izrazi ciljni publiki jasni) sčasoma postanejo monofunkcionalni, izgubijo identiteto in niso več po meri človeka Obstoječo infrastrukturo je treba  nameniti novim rabam in jo regenerirati ter  zagotoviti več mešanja funkcij. Menjavanje med različnimi načini mobilnosti ni dovolj. (to mi ne štima, ampak nimam dovolj strokovnega znanja, da bi predlagala ustrezno spremembo) Na obrobnih območjih je za to potrebno dobro sodelovanje vseh ravni upravljanja.

Prenova območja prestopne postaje

Tiago Lopes Farias je v svojem nagovoru poudaril vprašanje, kako graditi na že doseženih spremembah iz obdobja pandemije in še naprej zmanjševati  prevlado avtomobilov za mobilnost in pri rabi javnih površin. Izpostavil je nove vidike, ki jih je treba upoštevati:

1. Potrebe in vzorci mobilnosti potrošnikov se bodo spremenili zaradi dela na daljavo, spletne trgovine, naraščajočih pričakovanj potrošnikov zaradi pospešene digitalizacije, povečane pozornosti 'lokalnemu' (15-minutno mesto) in skrbi za varnost.

2. Prihajajo novi akterji na področju mobilnosti, vzpostavlja se inovativen in dinamičen ekosistem, ki bo temeljil več elektrificiranih tehnologijah v skupni rabi. Vse to zahteva prostor in njihovo povezovanje predstavlja izziv.

3. Vse to vodi v pomanjkanje prostora: kako bolje upravljati mestni prostor in storitve mobilnosti v smeri bolj trajnostnih mest? Kam postaviti stojalo za izposojo koles in stojalo za e-rolke v istem fizičnem prostoru? Komu dati parkirni prostor: stanovalcem, pogostim obiskovalcem ali za namene nakladanja blaga? Toda najprej si je treba zastaviti druga vprašanja: ali je prostor namenjen parkiranju, avtobusnemu pasu ali pešcem ...?

4. Poleg tega se krepi pritisk v smeri zmanjšanja ogljičnega odtisa. V Lizboni bo avtobusni vozni park do leta 2040 brez emisij. Prvih 15 električnih avtobusov že vozi, vendar je treba spremeniti tudi skladišča.

Tiago Lopes Farias je dejal: »Spremeniti se moramo, prilagoditi način življenja, načrtovanja, upravljanja svojega življenja. To pomeni, da je treba spremeniti tudi mobilnostne vzorce. Vendar je treba zagotoviti, da javni prevoz ostane hrbtenica urbane mobilnosti in da mesta ostanejo središča urbanih območij.«

Resne ovire, ki ogrožajo trajnostne spremembe

Prvi URBACT spletni seminar Walk And Roll Cities se je zaključil s poudarkom na potrebi po povezovanju sprememb v mobilnosti in uporabi javnega prostora. Vodilno vlogo mora prevzeti javni sektor in izhajati iz sodelovanja občin v metropolitanskih območjih, partnerstva z zasebnimi akterji in aktivnega posvetovanja s prebivalstvom.

Vendar pa ni enostavno doseči predvidenih sprememb. V mnogih mestih se že kažejo znaki bližajočih se varčevalnih ukrepov, kar bi močno prizadelo storitve, med prvimi javni prevoz. Če mora biti naslednja odločitev o tem, katero linijo zapreti ali kako prihraniti denar z zmanjšanjem pogostosti storitev, bo ostalo malo prostora za inovativne ideje o prihodnosti. Tako je pridobivanje sredstev za mobilnost eno najpomembnejših vprašanj v bližnji prihodnosti. To bo tema naslednjega spletnega seminarja URBACT #WalkAndRollCities, načrtovanega za prvo četrtletje 2022.

Vsa gradiva prvega spletnega seminarja bodo na voljo v URBACT Walk And Roll Cities LinkedIn skupini, odprti za vse. Pridružite se, da odkrijete nove informacije o Walk And Roll Cities in prispevajte z inovativnimi idejami za izboljšanje mobilnosti in javnega prostora v mestih po vsej EU.

Prav tako lahko prenesete PowerPointovo predstavitev na strani dogodka.

Originalni članek je dostopen tukaj: https://urbact.eu/walk-and-roll-cities-transformation-towards-people-centred-streets