Vse več slovenskih občin podpira pobude in želje svojih prebivalcev

Dogodek je potekal v dveh delih. V prvem delu smo spoznavali dobre prakse Ajdovščine, med katere spada participativni proračun in program Mladost na burji. Nekatere dobre prakse sooblikovanja občine z občankami in občani smo si nato ogledati tudi na terenu. Drugi del dogodka je bil namenjen predstavitvi dobrih praks drugih slovenskih občin, natančneje Kopra, Ljubljane in Idrije, čemur je sledila končna razprava, ki je odprla konkretna vprašanja o participativnem proračunu.

Moja pobuda – participativni proračun Občine Ajdovščina

Zbrane je pozdravil župan Občine Ajdovščina Tadej Beočanin. Povedal je, da je za Občino Ajdovščina sodelovanje s prebivalci zelo pomembno. Prizadevajo si za njihovo vključevanje vse od strateških do operativnih nalog občine. Primer takega intenzivnega vključevanja prebivalcev je Strategija razvoja Občine Ajdovščina do leta 2030, pri pripravi katere je sodelovalo 10 % občank in občanov. Strategija namreč po županovih besedah ni strategija uprave, temveč cele občine, in če želi biti občina pri njenem uresničevano uspešna, jo morajo posvojiti tudi ljudje, podjetja in druge institucije, ki delujejo na njenem območju.

Občina tako pri pripravi strategij kot tudi sicer uporablja posvetovalne skupine, ki jih sestavljajo predstavniki in zastopniki interesov različnih skupin po področjih, kot so kmetijstvo, gospodarstvo, starejši, turizem, mladina itd. Občina si prizadeva odpirati najrazličnejše kanale za soodločanje, pri čemer je ključno načelo, da ljudi vprašanje za mnenje samo takrat, ko ga potrebujejo in ga dejansko nameravajo upoštevati.

Najmočnejši in najbolj razvit mehanizem, ki ga občina uporablja za sodelovanje z javnostjo je participativni proračun. Izvajajo že od leta 2016, in so prva občina v Sloveniji, ki ga je izvedla od začetka do konca, vključno z izvedbo predlaganih pobud. Cilj participativnega proračuna občanov je, da se aktivirajo, da začnejo opazovati svoje okolje, in se spraševati, kako bi ga lahko izboljšali. Prav tako izkušnje kažejo, da prebivalci razvijejo drugačni odnos do infrastrukture, ki je nastala na njihovo pobudo, in zanjo tudi skrbijo.

Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina

Njihove izkušnje s participativnim proračunom kažejo tudi, da se manjše skupnosti pri pripravi predlogov in kasnejši promociji pred glasovanjem izjemno povežejo. V nekaterih, zlasti vaških skupnostih v občini, je tako volilna udeležba izjemno visoka. Za podporo prebivalcem pri pripravi predlogov organizirajo delavnice, na katerih ideje razvijejo in dodelajo ter že dosežejo nek nivo poenotenja.

Oddane predloge nato v dveh tednih pregleda in potrdi Komisija za vloge in pobude občanov, ki predloge, ki so izvedljivi in v prisojnosti občine ter finančno ustrezni, potrdi in uvrsti na glasovanje. Na glasovanju občani in občanke izberejo pobude, za katere želijo, da se izvedejo. Z glasovanjem pa se participacija občank in občanov ne konča, saj ti sodelujejo tudi pri izvedbi predlogov, pogosto k njej tudi prispevajo, npr. s svojim delom.

Participativni proračun so v Občini Ajdovščina vpisali v statut občine, kar zagotavlja njegovo trajno izvajanje.

Mladost na burji: Mladi osvajajo veščine življenja v skupnosti

Urška Milač z Inštituta za mladinsko politiko je predstavila program Mladost na burji. Izvajati se je začel v šolskem letu 2019/2020. Gre za projekt, ki spodbuja solidarnost, pripadnost, poklicno usmerjanje ter skrb za zdravje in okolje pri mladih.

Projekt podpira vsestranski razvoj mladih, jih spodbuja k aktivnemu udejstvovanju v lokalni skupnosti ter krepitvi solidarnosti in pripadnosti. Spodbuja učenje o različnih poklicih in pridobivanje veščin za kasnejše delo. Pomemben del projekta pa je tudi skrb za zdravje in okolje. Občina si želi s projektom mlade vpeti v skupnost in tako povečati možnosti za to, da bodo ti v občini tudi ostali in prispevali k njenemu razvoju.

Urška Milač, Inštitut za mladinsko politiko

Mladost na burji je sistem osvajanja značk za aktivnosti otrok in mladih od 3. do 21. leta. Otroci in mladi sami izbirajo aktivnosti, pri katerih bodo sodelovali, pri tem si pomagajo s spletno stranjo, na kateri najdejo ogromno predlogov za aktivnosti. Mlajši sodelujejo v skupinah, npr. razredih, starejši pa kot posamezniki. Za opravljeno zahtevano število aktivnosti na različnih področjih – ki obsegajo udejstvovanje v družbi, skrb za ranljive skupine, kompetence za izbrani poklic in podjetništvo ter skrb za lastno zdravje in varovanje okolja – pridobijo bronasto, srebrno ali zlato značko.

Ogled praks na terenu

Po uvodni predstavitvi ajdovskih praks smo se odpravili na teren. Pod vodstvom Aleksandre Hain z Občine Ajdovščina smo si ogledali uresničitev nekaterih predlogov Moje pobude, kot so ureditev poti ob Hublju, ureditev zunanjega prostora pred knjižnico in skate park, kot tudi spremembe, ki so nastale s pobudami izven participativnega proračuna.

Obiskali smo tudi Hišo mladih, v kateri so nastanjene vse lokalne mladinske organizacije in katere obnova zgradbe je potekala v tesnem sodelovanju z mladimi. Sprehodili smo se čez osrednji trg – Lavričev trg, ki je tik pred zaključkom prenove. Še nekaj let nazaj je bil trg poln avtomobilov, zdaj se spreminja v prijeten odprt javni prostor.

Digitalizacija participativnega proračuna

Po kratkem predahu je Vesna Pajić z Mestne občine Koper predstavila izvajanje participativnega proračuna v Mestni občini Koper. Prvič so ga izvedli lani. Prejeli so 600 predlogov, od tega jih je bilo 176 uvrščenih na glasovanje.

Izvajanje participativnega proračuna v Kopru poteka s pomočjo spletne platforme Konzul. Gre za odportokodni sistem, ki ga je razvilo mesto Madrid, uporablja ga že več kot 100 institucij v 35 državah, med njimi pa je tudi nekaj slovenskih občin. Za uporabo v slovenskem prostoru ga je prilagodila organizacija Danes je nov dan, ki Mestno občino Koper tudi podpira pri izvajanju participativnega proračuna prek te platforme.

Prek spletne platforme tako poteka zbiranje predlogov, glasovanje in spremljanje izvedbe. Ker uporaba platforme zahteva nekaj znanja in veščin tudi od prebivalcev, so izvajanje proračuna podprli s projektno pisarno, ki je občanom na voljo pri razvoju in pisanju predlogov ter njihovem vnašanju v spletno platformo. Pripravili so tudi izobraževanja za tajnike in tajnice krajevnih skupnosti, ki poleg centralne pisarne prav tako nudijo podporo pri razvoju in oddaji predlogov.

Vesna Pajić, Mestna občina Koper

Predloge je mogoče oddati tudi analogno, pri čemer se vnos v spletno platformo opravi naknadno s strani zaposlenih na občini.

Na spletni strani je tako mogoče videti vse oddane prijave, tudi tiste, ki niso bile potrjene s strani občine in uvrščene v glasovanje.

Glede na izkušnje iz lanskega leta si letos prizadevajo občane in občanke kar najbolj podpreti pri razvoju predlogov in preverjanju njihove izvedljivosti še preden jih oddajo. Pogosto predlogi namreč naletijo na omejitve, ki so težko premostljive, kot je na primer oddaljenost od ceste, voda itd. Izvedba takšnih predlogov je za občinsko upravo velik izziv, izvedba se lahko zamakne tudi za nekaj let, zato si zdaj prizadevajo takšne predloge predčasno izločiti ali preoblikovati, in dati prednost tistim, ki so izvedljivi v doglednem časovnem okviru, saj so tako koristi za občane in občanke največje.

Sprejemanje predlogov pravkar zaključujejo, seznam ustreznih za glasovanje bodo pripravili do jeseni.

Zunaj – podpora malim lokalnim akcijam

Mestna občina Ljubljana po besedah Nataše Jazbinšek Sršen dnevno prejme ogromno klicev o potrebnih manjših izboljšavah, ki jih predlagajo prebivalci. Nenehno si prizadevajo najti način, da bi imeli občani možnost vsaj delno sami poskrbeti za svoje neposredno okolje. Temu služi projekt Zunaj, s katerim občina podpira skupine občanov, ki same poskrbijo za izboljšavo v svojem bivalnem okolju.

Projekt so prvič izvedli leta 2019, ko so prejeli 60 predlogov, od katerih so jih 10 podprli s kritjem stroškov v višini 500 evrov in mentorstvom s strani prostoRož in IPoP. Prebivalci so tako med drugim obnavljali podhod, postavljali klopi in organizirali filmski večer.

Nataša Jazbinšek Sršen, Mestna občina Ljubljana

Pravkar se izvaja 15 akcij, ki so se prijavile na razpis v tem letu. Te skupine prebivalcev bodo prejele finančno pomoč v višini 800 evrov. Predlagane male akcije niso omejene samo na zemljišča v lasti Mestne občine Ljubljana, morajo pa biti ti prostori javno dostopni.

Lanskoletne akcije so pokazale, da je Zunaj zelo dobro orodje za podporo prebivalcem pri izboljšanju njihove neposredne okolice pa tudi za krepitev skupnosti prebivalcev. V prihodnje si želijo, da bi se projekt Zunaj financiral s stalnim, dolgoročnim virom, ne s sredstvi, ki so namenjena lokalnim nevladnim organizacijam na področju okolja, kot doslej.

Do celovite prenove ulice v Idriji z malimi koraki

Zala Velkavrh iz društva prostoRož je predstavila sosledje manjših projektov, ki jih je društvo prostoRož v različnih partnerstvih izvajalo v Idriji in so skupaj pripomogli k skorajšnji prenovi Arkove ulice v prijeten javni prostor. Sredstev za celovite prenove javnih prostorov je v slovenskih občinah vedno premalo, in redko se lahko izvedejo tako, kot bi si občina želela. Zato je toliko bolj pomembno, da občine prepoznajo potencial manjših korakov k prenovi in postopnih prilagoditev, s katerimi je v nekaj letih mogoče doseči večje spremembe s pomembnim vplivom na kakovost življenja.

Leta 2016 se je izvajal projekt Trajnostna urbana regeneracija, v katerem sta prostoRož in IPoP začela s prvimi koraki za prenovo Arkove ulice, ki je bila polna parkiranih avtomobilov, na njej ni bilo nobene varne poti za pešce in kolesarje, niti ni bilo na njej nobene klopi, na kateri bi si lahko spočili varovanci Doma upokojencev na tej ulici.

Te probleme je izpostavila tudi anketa, v kateri je sodelovalo 20 % prebivalcev območja. Društvo prostoRož je tako uredilo več manjših javnih prostorov s klopmi in drevesi.

Zala Velkavrh, KD prostoRož

Kasneje je bila za Občino Idrija izdelana parkirna politika, ki je pokazala, da je mogoče parkirišča na tej ulici umakniti, in omogočiti parkiranje v neposredni bližini, ta prostor pa nameniti kolesarjem in pešcem.

Poleg tega so v okviru Evropskega tedna mobilnosti na več lokacijah po mestu javne prostore po tleh označili s poslikavami idrijske čipke, in tako spodbudili prebivalce, da te prostore prepustijo drugim rabam, namesto da se na njih parkira.

Arkova ulica se tako počasi, z majhnimi koraki, pa vendar zanesljivo spreminja v prijetno ulico, ki prebivalcem omogoča varen prostor za hojo in kolesarjenje pa tudi za preživljanje časa na prostem.

Dogodek je minil v prijetnem in sproščenem vzdušju. V razpravah, ki so sledile posameznim predstavitvam, so udeleženci pokazali veliko zanimanja za participativni proračun, predvsem za praktične vidike njegove izvedbe, in druge mehanizme, ki podpirajo sodelovanje prebivalcev pri prenovi in razvoju njihovega bivalnega okolja. To nam je pokazalo, da je tema dogodka še kako aktualna in da vedno več občin raziskuje možnosti za aktivno vključevanje svojih prebivalcev v razvoj občin, zato verjamemo, da se bo podobnih orodij v prihodnjih letih poslužilo še več slovenskih občin. 

FOTOGRAFIJE

POSNETEK, 1. DEL, POSNETEK, 2. DEL

—

Konferenco je organiziralo Ministrstvo RS za okolje in prostor, IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije. Pri organizaciji dogodka nas je podprla Občina Ajdovščina.

Avtorja fotografij: Nina Plevnik in Marko Peterlin, IPoP