Urbano dimenzijo potrebujemo v kohezijski politiki tudi po 2020

Večina držav je še vedno zaposlena z uresničevanjem tekočih projektov za obdobje 2014–2020. Medtem pa so se že začeli pogovori o evropskem financiranju po letu 2020. Razprava je izjemno pomembna za zagovarjanje osnovnih načel urbane dimenzije evropske kohezijske politike. V naslednjih dveh letih se bo določil obseg financiranja za naslednje programsko obdobje. Do konca leta 2017 bo Evropska komisija pripravila predlog evropskega večletnega finančnega okvira. Ker bo Združeno kraljestvo sledilo strategiji popolnega izstopa, bo finančni obseg kohezijske politike zmanjšan. V začetku leta 2018 bodo objavljena tudi nova pravila Evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Sočasno z razpravo o prihodnosti se cilji evropske kohezijske politike soočajo z naraščajočim skepticizmom. Kritiki postavljajo pod vprašaj financiranje projektov celostnega urbanega razvoja z evropskim denarjem – že zlasti v bolj razvitih regijah.

Evropsko financiranje je več kot finančno ravnotežje

Evropska kohezijska politika je več kot samo finančno nadomestilo. V preteklosti je številne države članice spodbudila k uvajanju novih pristopov pri celostnem razvoju sosesk. Kohezijska politika je pomembe teme vpeljala tudi v nacionalne in regionalne finančne sheme. Prvi pilotni projekti so se izvajali že v osemdesetih, kasneje so mesta v okviru iniciative »URBAN« med letoma 1994 in 2006 uspešno testirala rabo evropskih sredstev za stabilizacijo socialno ogroženih sosesk, in to je bilo rojstvo “Urban Acquis”. Gre za celostni pristop k izvajanju večtematskih projektov urbanega razvoja z vključevanjem različnih deležnikov in prebivalcev. S pomočjo evropskega financiranja je bilo mogoče ta pristop preizkusiti in predstaviti v vrsti evropskih mest. Tako so tudi strokovni delavci, ki delajo v mestih, dobili vpogled v nove teme pa tudi v nove upravljavske in participativne pristope k celostnemu urbanemu razvoju. S postavljanjem visokih standardov tako v načrtovalski kot izvajalski fazi EU zagotavlja visoko kakovost projektov (Atkinson 2014). Poleg tega je EU s programoma URBACT in INTERREG razvila dragocene platforme za izmenjavo na področju celostnega urbanega razvoja.

V programskega obdobju od leta 2014 se je koncept soseske razširil, tako da obsega povezave med urbanim in ruralnim. Novi instrumenti, kot sta celostne teritorialne naložbe (CTN) in razvoj, ki ga vodi skupnost (CLLD), omogočajo projektno sodelovanje med lokalnimi skupnostmi. Sodelovanje tako zdaj poteka onkraj administrativnih meja. In večina povezav med občinami se bo obdržala, tudi ko se bo financiranje za posamezne pobude izteklo.

Evropska unija s predpisi na lokalni in regionalni razvoj vpliva posredno in neposredno. Mesta in regije finančne spodbude potrebujejo, da ohranijo svojo konkurenčnost in izpolnijo evropske zahteve na področju podnebnih sprememb, pri zmanjševanju izpustov CO2 in kakovosti zraka. Tudi drugi globalni izzivi, kot sta migracije in digitalizacija, mesta izjemno obremenjujejo. Zato je urbana dimenzija evropskih strukturnih skladov izjemno pomembna – ne samo za metropolitanske regije velikih mest, temveč tudi za manjša mesta na podeželskih in odročnih območjih.

Poenostaviti predpise in okrepiti stik z državljani

S členom 7 Uredbe o ESRR je Evropska komisija zagotovila pomembno zakonodajno osnovo, s katero je celostni urbani razvoj usidrala v evropske strukturne sklade. Toda pridobivanje sredstev je postalo za upravičence veliko administrativno breme. Zato je Evropska komisija ustanovila delovno skupino na visoki ravni za poenostavitev ESI skladov, ki bo pripravila priporočila za prihodnje obdobje kohezijske politike. Poleg tega si komisija prizadeva preusmerjati k vračljivim oblikam pomoči, finančnim instrumentom, zato je bil ustanovljen Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI ali Junckerjev sklad). Junckerjev sklad je investicijski instrument, ki s pomočjo posojil in lastniškega kapitala spodbuja zasebne naložbe. Večina projektov na področju urbanega razvoja pa vendarle ne ustvarja finančnih povračil (npr. krepitev aktivnosti in programa v soseskah), zato so ti projekti odvisni od nepovratnih sredstev. Zato je Juckerjev sklad samo dopolnilni instrument za projekte urbanega razvoja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Juckerjev sklad nima prostorske dimenzije in se osredotoča zlasti na posamezne infrastrukturne projekte, ki niso del celostne strategije.

Kohezijska politika lahko izgubi prepoznavnost, če se pretirano osredotoči na visoko tehnološke in inovativne projekte. Podpora raziskovalnim projektom je vsekakor potrebna, vendar enostranska osredotočenost na »elitne projekte« prinaša tveganje, da EU financiranje izgubi stik z državljani, saj ti niso tako blizu širši javnosti. Projekti urbanega razvoja pa kombinirajo prenovo grajene infrastrukture z uresničevanjem družbenih in okoljskih ukrepov in posledično pomagajo krepiti pozitivno identifikacijo z Evropsko unijo. Ljudje se namreč s pozitivnimi učinki naložb srečujejo v vsakdanjem življenju. V aktualni razpravi o obsegu evropske kohezijske politike je zato treba ohranitev urbane dimenzije vztrajno zagovarjati, saj ima dolgoročni potencial za krepitev pozitivne podobe EU.

Why we need the urban dimension in future EU Cohesion Policy, Jonas Scholze