Urbana prenova v malih in srednje velikih mestih

V Sloveniji prevladujejo zelo majhna mesta

V uvodnih govorih sta Maja Vardjan (MAO) in Marko Peterlin (IPoP) predstavila specifike malih in srednje velikih mest ter postavila teoretični okvir za nadaljnjo razpravo. Slovenija se od drugih evropskih držav razlikuje po tem, da ima veliko zelo majhnih mest, kar 90 odstotkov vseh mest se po študiji ESPON TOWN uvršča v to kategorijo.

Gostili smo URBACT strokovnjaka, Wessla Badenhorsta, ki je predstavil svoje delovanje v omrežju City Centre Doctor. Omrežje desetih mest se posveča iskanju novih načinov za prenovo mestnih središč. Wessel je poudaril, kako pomembno je, da se mesta učijo eno od drugega in da se lahko inovativne prakse razvijajo tudi v zelo majhnih mestih.

Zagon trajnostne urbane regeneracije v Idriji

Nadaljevanje je bilo posvečeno projektu Trajnostna urbana regeneracija (TrUR), ki ga je prestavila Alenka Korenjak iz prostoRož. Ekipa projekta Trajnostna urbana regeneracija je izmed osmih prijavljenih slovenskih mest izbrala Idrijo in tam osem mesecev razvijala pilotni projekt ter sočasno izvajala izobraževalne aktivnosti za občinsko upravo. Pilotni projekt se je manifestiral v začasni urbani opremi, ki jo prebivalci z veseljem uporabljajo, občina in njene službe pa so jo že prevzeli v upravljanje.

Bojan Sever, župan Občine Idrija je predstavil svoje videnje projekta trajnostne urbane regeneracije. Poudaril je, da takšni projekti omogočajo oblikovanje in krepitev socialnega tkiva mesta. Sam si prizadeva, da bi bili prebivalci bolj povezani, da bi se več pogovarjali in skupaj odločali o nadaljnjem razvoju mesta. Povedal je, da si bodo prizadevali začeto delo na tem območju nadaljevati v sklopu svojih rednih aktivnosti.

Nov zagon podeželja in zavzetje gozdov

Drug tematski sklop je bil posvečen povzetku 25. bienala oblikovanja: Daleč, tako blizu, ki ga je podala Maja Vardjan, kustosinja bienala. Izpostavila je drugačnost takšnega pristopa k bienalu, ki je predvsem proces, kar oblikovalcem še vedno predstavlja izziv, in je zato še toliko bolj pomembno, da se tega naučijo in razumejo. Predstavila je projekta v Kočevju in Lendavi, ki sta se izkazala za zelo dobra primera in kjer so možnosti za nadaljevanje in trajnost intervencije največje. V Kočevju se je intervencija materializirala v postavitvi lončene poči v Rožnem studencu, v Lendavi pa oživitvi nekdanje trgovine in ureditvi poti, namenjene spoznavanju procesov proizvodnje in porabe hrane.

Lili Štefanič, direktorica občinske uprave Občine Kočevje, je povedala, da so bili prebivalci v začetnih odzivih na gradnjo peči sredi gozda skeptični, da pa je intervencija vzbudila radovednost in sprožila preizpraševanja o pomenu gozda in identiteti tega kraja. Sčasoma so prebivalci peč posvojili in jo začeli uporabljati kot prizorišče različnih aktivnosti ali kot možnost za postanek na poti skozi gozd. Želijo si, da bi razvili strategijo, kako intervencijo razvijati in uporabljati naprej. Več o epizodi Zavzetje gozdov tukaj.

Župana Občine Lendava, mag. Antona Balažka, je zastopal Robert Recek s Službe za okolje in prostor, ki je tudi najtesneje sodeloval pri bienalu v Genterovcih. Povedal je, da se je bienale odvijal na demografsko ogroženem območju ter je zato njegov vpliv še toliko večji in pomembnejši. Opuščeno živilsko trgovino, v katero je umeščen del programa, si želijo predati v uporabo prebivalcem, tako za družbene dejavnosti kot komercialni program. Več o epizodi Nov zagon podeželja tukaj.

V zaključni razpravi so sodelujoči ugotavljali, da je dober stik z manjšimi mesti in s podeželjem izjemno pomemben, saj poznavanje njihovih značilnosti in razumevanje njihovega delovanja lahko pomembno pripomoreta k razvoju njihovega potenciala in k novim priložnostim za sodelovanje med lokalnimi akterji in kreativnimi idejami.

Kako zagnati trajnostno urbano regeneracijo?

Skupaj s prostoRož smo pripravili vodič, ki občinskim upravam in aktivistom na terenu pomaga pri izvajanju trajnostne urbane regeneracije. Vodič je še posebej uporaben za manjša in srednje velika mesta, saj smo pri pripravi izhajali tudi iz izkušenj, pridobljenih letos v Idriji pri projektu Trajnostna urbana regeneracija. Elektronska verzijo (PDF) je objavljena tukaj.

Predstavitve:

Zakaj mala in srednje velika mesta?

Small cities and regeneration – the secret of the public places!

Trajnostna urbana regeneracija v Idriji

Foto: prostoRož