Trajnostni urbani razvoj v Sloveniji v novi perspektivi

Za Slovenijo je značilna policentrična struktura urbanega omrežja, katerega ogrodje tvorijo majhna in srednje velika mesta, ki predstavljajo pomembno podporo svojemu funkcionalnemu zaledju. Operativni program za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020 (OP) ocenjuje, da je za uravnotežen prostorski razvoj pomembna krepitev (mednarodne) konkurenčnosti urbanih središč in istočasno izboljševanje kakovosti bivanja v njih. Kot pomembno pa izpostavlja tudi krepitev regionalnih urbanih središč izven večjih urbanih območij, ki imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju delovnih mest, in ki omogočajo dostop do javnih storitev na regionalni ravni. OP ugotavlja, da predstavljajo srednje velika in majhna slovenska mesta primerjalno prednost v smislu kakovosti bivanja, prepletenosti naravnega in urbanega okolja ter povezovanja s podeželskim zaledjem.

Ključni izzivi: razpršena poselitev, mobilnost in brezposelnost

Največji izzivi Slovenije na področju urbanega in prostorskega razvoja so razpršena poselitev in širjenje mest ter s tem povezani problemi z mobilnostjo. Slovenija je v zadnjih dveh desetletjih veliko vložila v razvoj avtocestnega omrežja, pri tem pa zanemarila druge prometne načine in povzročila občutno povečanje s prometom povezane rabe energije. Javni promet je nujno potreben prenove, prav tako je treba tako v večjih kot manjših mestih izboljšati pogoje za kolesarjenje in hojo. Pomemben izziv je brezposelnost, ki je zaskrbljujoče visoka zlasti med mladimi. Neodvisnost mladih ovira tudi nedostopnost najemniških stanovanj. Starejši po drugi strani pogosto živijo v prevelikih enodružinskih hišah na obrobju mesta ali v velikih stanovanjih v mestih, ki jih ne zmorejo vzdrževati, kar predstavlja dodaten izziv pri izvajanju urbane prenove.

Trajnostne urbane strategije

Operativni program za reševanje izzivov, s katerimi se soočajo mesta in urbana območja, predvideva izvajanje celostnih ukrepov za trajnostni urbani razvoj preko mehanizma celostnih teritorialnih naložb (CTN). Za instrument CTN namenja program 5 % sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj. Do njih so upravičene mestne občine, ki imajo sprejete Trajnostne urbane strategije (TUS). Zato je vseh 11 mestnih občin (Ljubljana, Maribor, Koper, Kranj, Celje, Novo mesto, Velenje, Nova Gorica, Ptuj, Murska Sobota in Slovenj Gradec) v letu 2015 pripravilo TUS, ki so jih ali pa jih bodo zelo kmalu potrdili tudi mestni sveti.

Trajnostne urbane strategije so ključni dokumenti, na podlagi katerih bodo mestne občine v tem programskem obdobju izvajale naložbe. V njih so mestne občine podale oceno stanja ter predvidele ukrepe in načine, s katerimi bodo v prihodnje vodile urbani razvoj. Nekatere občine so pripravo strategij zastavile participativno in vključile javnost ter predvidele izvajanje relativno inovativnih aktivnosti. Iz TUS je mogoče prepoznati glavne izzive mestnih občin, ki jih omenjamo zgoraj, v drugi polovici leta 2015 pa so ti dobili popolnoma nove razsežnosti.

Integracija priseljencev

V zadnjih mesecih so se slovenske občine začele soočati s posledicami okrepljenih migracijskih tokov čez ozemlje Slovenije. Logistični vidik, ki zajema prvo pomoč pri sprejemu migrantov na meji s Hrvaško, njihov popis in podporo pri prevozu do meje z Avstrijo, je Slovenija v relativno kratkem času dobro rešila. Slovenijo je od preusmeritve begunskega vala na balkansko pot v sredini septembra do 31. decembra 2015 prečkalo 377 tisoč beguncev in migrantov, za mednarodno zaščito je v tem času zaprosilo manj kot 150 oseb (Ministrstvo za notranje zadeve RS).

Novi izzivi pa se v slovenskih mestih obetajo v bližnji prihodnosti, ko bo treba v skladu z dogovori v EU v Sloveniji zagotoviti ustrezne pogoje za nastanitev večjega števila beguncev. Na uspešno integracijo priseljencev lahko v Sloveniji računamo predvsem v urbanih območjih. Slovenska mesta se bodo morala kmalu soočiti z vprašanjem, kako omogočiti, da se bodo ti ljudje tukaj dobro počutili in življenje v mestih po svojih močeh soustvarjali in bogatili?

Vloga in delovanje nacionalne točke programa URBACT

Inštitut za politike prostora – IPoP, ki opravlja nalogo slovenske nacionalne točke URBACT, odpira ta vprašanja tudi v okviru svojih drugih aktivnosti in si prizadeva iskati rešitve zlasti skozi delovanje nevladnega sektorja. IPoP bo kot nacionalna točka URBACT izvajal aktivnosti, ki jih predvideva program: aktivnosti obveščanja o programu URBACT in informiranje potencialnih upravičencev, razširjanje rezultatov programa, spodbujanje dialoga med lokalnimi, regionalnimi in nacionalnimi akterji na področju urbanega razvoja, ter podpora izvajanju aktivnosti za krepitev zmogljivosti mest pri oblikovanju in izvajanju celostnih urbanih politik.

Delo v okviru nacionalne točke se bo povezovalo z aktivnostmi, ki jih bo IPoP v partnerstvu s Skupnostjo občin Slovenije (SOS) izvajal po naročilu Ministrstva za okolje in prostor. Gre za podporo izvajanju ciljev urbane in prostorske politike v Republiki Sloveniji, ki se tesno povezuje s programom URBACT. Ministrstvo želi s tem spodbuditi uspešen prenos praks na področju urbanega razvoja in priprave celostnih urbanih politik v slovensko okolje. Poleg spoznavanja in uvajanja tujih praks bodo slovenske občine in drugi upravičenci deležni pomoči pri pripravi projektnih predlogov za kandidature na razpisih programa URBACT. IPoP in SOS bosta podpirala tudi teritorialni dialog za spodbujanje trajnostnega urbanega razvoja ter izvajala aktivnosti informiranja in obveščanja, ki bodo med drugim zajemale dogodke s tujimi strokovnjaki ter promocijo programov in projektov s področja urbanega razvoja.

Tako v vlogi nacionalne točke programa URBACT kot v okviru podpore pri izvajanju ciljev urbane in prostorske politike si bo IPoP prizadeval razširjati znanje o aktualnih urbanih temah in načinih njihovega naslavljanja, krepiti vlogo slovenskih mest pri reševanju najbolj perečih družbenih problemov, povečati uspešnost uporabe tujih praks v slovenskem prostoru in okrepiti zastopanost slovenskih mest v projektih programa URBACT.

Maribor doslej najuspešnejše slovensko mesto

V programu URBACT so doslej sodelovala štiri slovenska mesta: Celje, Ljubljana, Ljutomer in Maribor. Maribor ima največ izkušenj, saj je sodeloval v kar treh uspešno zaključenih projektih. Pri projektu My Generation At Work so iskali rešitve za spodbujanje zaposljivosti mladih, projekt FIN-URB-ACT je bil namenjen prizadevanjem za bolj učinkovite podporne strukture za razvoj malih in srednjih podjetij ter inovativnega gospodarstva, projekt Active A.G.E. pa je obravnaval staranje prebivalstva. Celje je vodilo projekt WEED, ki se je ukvarjal z enakostjo spolov v podjetništvu. Ljubljana je preko Univerze sodelovala v projektu Lumasec, v katerem so se posvetili strateškemu upravljanju rabe zemljišč. Ljutomer pa je bil partner v zelo uspešnem projektu na temo trajnostne mobilnosti Active Travel Network.

Na prvem razpisu za akcijska omrežja v okviru programa URBACT III je bil od slovenskih mest uspešen samo Maribor, ki sodeluje kar v dveh projektih. Projekt 2C (Second Chance), katerega cilj je oživljanje slabo izkoriščenih stavb in območij v mestih z namenom zagotavljanja prostorov za funkcije, ki temeljijo na skupnem dobrem, vodi Neapelj (Italija), druga partnerja pa sta Liverpool (Velika Britanija) in Lublin (Poljska). Projekt Urban Green Labs vodi 18. okrožje Budimpešte (Madžarska), drugi partnerji pa so Galati (Romunija), Heerlen (Nizozemska), Lublin (Poljska) in Padova (Italija). Cilj projekta Urban Green Labs je ustvarjanje neodvisnih ekonomij, ki temeljijo na skupnosti, s spreminjanjem njihove fizične infrastrukture in storitvenih sistemov in razvijanje lokalnih oblik upravljanja s spreminjanjem stališč prebivalcev.