Storitve, ki jih zagotavljajo ljudje: samo velike besede ali resničnost?

O vključevanju javnosti pogosto govorimo kot o mantri, vendar gre za resnično ključni element skupnostnih javnih politik. Preden zavrnemo idejo o vključevanju občanov v zagotavljanje javnih storitev, ker se zdi pretežko, moramo kritično razmisliti o tem, kako se trenutno izvajajo javne storitve in kako učinkovito zadovoljujejo potrebe ljudi. Je mogoče sodelovanje izboljšati? Na URBACT festivalu mest 2018 je skupna delavnica omrežja CHANGE! in organizacije Cities of Service ponudila nekaj rešitev s poudarjanjem teoretične metode: SPREMEMBA! (angleško CHANGE!). Metoda, ki se je zdela koristna partnerskim mestom omrežja CHANGE! in ki jo ceni stotine mest v ZDA, se počasi udomačuje v Evropi.

Storitve, ki jih zagotavljajo ljudje: eden od odgovorov na krizo

V javne storitve je bilo vedno vključenega veliko prostovoljnega dela in aktivnosti civilne družbe, vendar je potenciala za to še veliko več. Skupnostne storitve so po gospodarski krizi ponovno v ospredju, saj so se javne službe soočile z večjimi zahtevami in varčevalnimi ukrepi. Mesta in lokalne javne službe po vsej Evropi se soočajo z izzivom: kako zagotoviti več in boljše javne storitve ter istočasno porabiti manj sredstev? Ena od potencialnih rešitev je, da postanejo storitve bolj osebne in odzivne. Za to je potrebno boljše sodelovanje z občani. Če želimo občane vključiti v javne storitve, se moramo naučiti, kako aktivirati njihovo znanje, spretnosti in osebne izkušnje in jih uporabiti v sklopu javnih storitev ali kot dodatek k njim. To razumemo kot storitve, ki jih zagotavljajo ljudje (angleško people-powered services), ali ljudje, ki pomagajo ljudem (angleško people-helping-people). Nanašajo se na različne dejavnosti, ki se izvajajo prostovoljno v korist drugih.

Mobilizacija ljudi za medsebojno pomoč (v sklopu javnih storitev ali kot dodatek k njim) bi moralo biti v prihodnje temeljno načelo organizacije javnih storitev, ki bi naredile »več za manj«. Poleg spodbujanja e-uprave in digitalnih rešitev se zdijo storitve, ki jih zagotavljajo ljudje, učinkovit odgovor na zgoraj navedeni izziv. Prav tako je v skladu s tem, kar pravijo raziskovalci: čas je, da tradicionalno državo blaginjo spremenimo v odnosno blaginjo (angleško relational welfare), saj je pogosto neučinkovita in neodzivna na potrebe, pa tudi potratna. Storitve, ki jih zagotavljajo ljudje, kot sestavni del ali dodatek k javnim storitvam, lahko izboljšajo kakovost opravljenih storitev, zmanjšajo povpraševanje po storitvah, povečajo preventivno dejavnost, spodbujajo inovativnost in učinkovitost javnih storitev, izboljšajo rezultate in pomagajo zgraditi močnejše skupnosti.

Vprašanje je, kako bolje sodelovati?

Ko se sistemi srečajo s pobudami od spodaj

Storitve, ki jih zagotavljajo ljudje, so lahko precej preproste. Partnerska mesta omrežja CHANGE! so spoznala več preventivnih shem, kot je odlična pobuda Family by family. Gre za odličen primer poudarjanja moči medsebojne podpore, pa tudi primer, pri katerem je država dobro poskrbela za širjenje socialne inovacije. Avstralski center za socialne inovacije je razvil ta nov pristop, da bi zmanjšal število otrok, vključenih v sistem za zaščito otrok, in pomagal družinam, preden dosežejo kritično točko, ko mora vmes poseči država.

»Family by Family zagotavlja medsebojno podporo družinam pri uvajanju in vzdrževanju sprememb, ki so jih prepoznale kot potrebne. V programu sodelujejo družine, ki so že preživele težke čase in so pripravljene svoje izkušnje deliti. Te pomagajo tistim družinam, ki iščejo podporo pri spreminjanju nekaterih vidikov odnosov v družini. Family by Family povezuje te družine, pri čemer se osredotoča na pomoč družinam, da te ostanejo skupaj in dobro delujejo. Pristop Family by Family poskuša posredovati, preden mora to storiti država. S strokovno podporo v ozadju in družinami v ospredju uporablja medsebojno podporo in mentorstvo, ki družinam omogoča, da se spremenijo« (Emma Clarence: People Helping People – Five Case Studies).

Pri pripravi celostnih akcijskih načrtov so se partnerska mesta omrežja CHANGE! manj osredotočala na uvajanje konkretnih ukrepov in se bolj posvečala pripravi terena za oblikovanje skupnostnih politik. Namesto da bi začeli z dna, na primer z načrtovanjem dejavnosti za medsebojno podporo, so partnerska mesta omrežja CHANGE! izkoristila priložnost za odpiranje teme s ključnimi zainteresiranimi stranmi, iskanje akterjev za spremembe na lokalni ravni in izgradnjo skupnega znanja o temi. V teh partnerskih mestih celostni akcijski načrti sledijo začetemu procesu, vzpostavitvi in nadaljevanju delovanja učne platforme za spodbujanje skupnostnega oblikovanja politik, vključno z javnimi storitvami in storitvami, ki jih zagotavljajo ljudje, na dolgi rok.

Sodelovanje občanov v javnih storitvah se ne zgodi naključno, javne službe, tudi občinske, bi morale ta proces začeti od zgoraj navzdol s pripravo okvira, v katerem se prebivalci počutijo spodbujeni in opolnomočeni. Sodelovanje se tako vzpostavi in deluje, medtem pa pobude od spodaj navzgor izzivajo javne službe, da se učijo inovirati. Skupnostne (sooblikovane in soupravljane) storitve zahtevajo »kolektivno delovanje akterjev na obeh straneh pogodbe, ki temelji na socialnem kapitalu, zaupanju in skupnih vrednotah, in občanom omogoča, da so v tem odnosu soustvarjalni akterji« (Dr Henry Kippin: Collaborative capacity in public service delivery – Towards a framework for practice).

Za to vajo so partnerska mesta omrežja CHANGE! uporabila sodelovalni okvir (angleško Collaborative Framework), ki ga je prvotno v okviru Programa Združenih narodov za razvoj (UNDP) objavil britanski think-tank Collaborate. Partnerska mesta so temu okviru sledila med aktivnostmi izmenjave in učenja v URBACT lokalnih skupinah. Ker je sodelovalni okvir mogoče razlagati kot zbirko parametrov sodelovanja, lahko vsako lokalno skupnostno pobudo analiziramo s pomočjo tega okvira. Dejansko smo priča vzpostavitvi »socialnih hubov« po Evropi, ki deležnikom pomagajo razumeti, kako oblikovanje deluje v javnih storitvah, in z dogodki navdihujejo, mobilizirajo in povezujejo inovatorje, ki lahko spremenijo način tradicionalnega razmišljanja občin, saj inovacije izhajajo iz izkušenj državljanov. S povezovanjem inovatorjev in zbiranjem njihovih idej, izdelavo prototipov in njihovim pospeševanjem, si tovrstne pobude v celostnih akcijskih načrtih prizadevajo razširiti razmišljanje občin.

Med različnimi študijskimi obiski, organiziranimi v okviru programa CHANGE!, so partnerska mesta analizirala številne različne institucionalizirane sisteme, ki so posebej povezani s spodbujanjem sodelovanja občanov pri izvajanju javnih storitev in oblikovanju politik (če jih naštejemo samo nekaj):

• Videli smo, kako poskušajo Community Organisers v Veliki Britaniji, model WeEindhoven na Nizozemskem ali okrogle mize in neformalni voditelji v Forliju v Italiji na neformalen način spoznati, kaj občani resnično potrebujejo.
• Analizirali smo, kako postavlja Gdansk končnega uporabnika v središče oblikovalskega procesa z vzpostavitvijo in uveljavitvijo lokalne participativne javne politike.
• Od SPICE Time Credits smo se tudi naučili, da je lokalne prebivalce smiselno spodbuditi k sodelovanju in da je takšno orodje za sodelovanje mogoče vpeljati z uporabo centraliziranega modela.
• Spoznali smo Centre for Social Action Innovation Fund v organizaciji Nesta v Londonu, katere namen je pospeševanje inovacij medsebojne pomoči v Veliki Britaniji.
• Partnerska mesta omrežja CHANGE! so seznanjena tudi z Inovacijsko mrežo zadružnih svetov, ki je zavezana k postavljanju vključevanja in demokracije v središče svoje strategije reforme javnih storitev. Ti sveti poskušajo preoblikovati naročanje in zagotavljanje storitev, tako da storitve sooblikujejo s skupnostjo, ki jih prejema.
• Študirali smo, kako Mreža za sodelovanje javnosti na Irskem lajša sodelovanje in zastopanje skupnosti na pravičen, nepristranski in pregleden način prek okoljskih, socialnih in prostovoljnih sektorjev v organih odločanja; kako krepi sposobnost skupnosti in prostovoljnih skupin, da pozitivno prispevajo k skupnosti, v kateri prebivajo/sodelujejo; kako zagotavlja informacije, ki so pomembne za te sektorje, in deluje kot vozlišče, v katerem se informacije distribuirajo in prejemajo.
• Nenazadnje smo obiskali Center za inovacije v Aarhusu, ki učinkovito spodbuja in izdeluje prototipe za inovacije javnih storitev znotraj organizacije.

Vsekakor se zdi, da imajo sistemske strukture, s katerimi se simulirajo različni vidiki sodelovanja, vzrok za obstoj in so lahko učinkovite, če so dobro upravljane. Zaradi svoje velikosti so mesta v dobrem položaju, da omogočajo pobude za medsebojno pomoč. Ker se potreba po povečanju skupnostnih storitev povečuje, morajo mesta zagotoviti lokalne subvencije in razmisliti o preoblikovanju svojih lokalnih participativnih proračunskih shem za podporo inovacijam, ki v javne storitve vključujejo občane.

Zakaj bi posamezniki opravljali delo občine?

Vključevanje občanov je alfa in omega skupnostnih javnih storitev, saj se vrednost javnih storitev uresničuje, ko se končni uporabniki srečajo s sistemom. Težava je v tem, da je prepogosto le politika, ki bi jo bilo lepo imeti. Toda to ni le teoretično vprašanje, povezano s skupnostnimi javnimi storitvami, ampak pereč problem – na primer – strategij pametnih mest. Aktivno vključevanje v skupnostne storitve pomeni, da so ljudje pripravljeni vložiti svoj čas v razpravo o tem, kako je mogoče storitve izboljšati. V najboljšem primeru bodo ljudje prevzeli odgovornost za načrtovanje in sooblikovanje storitev. Vključevanje je vedno dvosmerna ulica, kjer so jasni prometni znaki nujni.

Joe Micheli, vodja naročanja v mestu York, je med delavnico poudaril, da je model, ki ga uporablja Cities of service, lahko koristen za katero koli evropsko mesto, ker ko mesto sprejme temeljna načela modela – vodenje, posvetovanje, sodelovanje in rezultati – tak način dela in skupno vodenje postaneta norma in je to težko "razveljaviti". In pristop Cities of Service, ki zahteva celovito sooblikovanje javnih storitev v okviru načrta storitev, se osredotoča na področja z velikim vplivom, s smiselnimi partnerstvi in medsektorskim sodelovanjem za reševanje izzivov mest, je odlično orodje za začetek tako težkega procesa.

Seveda ni mogoče sodelovanja javnosti »izsiliti«, vendar je potreba po sistemu od zgoraj navzdol, ki spodbuja vključevanje in sodelovanje na obeh straneh. To mora biti sistem za ustvarjanje situacij, v katerih je mogoče skupne metode, kot so pristopi za medsebojno pomoč, bolje razumeti. To je res občutljiva igra. Vrednote, kot so demokracija, odprtost, zaupanje, strpnost, državljanska udeležba, socialna omrežja in uporaba demokratičnih institucij, so ključni socialno-ekonomski in kulturni dejavniki, ki vplivajo na dinamiko socialnih inovacij, odprtih vladnih pobud in skupnostnih javnih storitev. Natančneje, zaupanje med ljudmi in javnimi institucijami ter raven prostovoljstva v družbi so najpomembnejši dejavniki, ki jih je treba analizirati, ko govorimo o skupnostnih politikah.

In ker je za sistemsko učenje potreben čas, potrebujemo občine, ki dejansko delujejo kot povezovalci in ponujajo skupne učne izkušnje, tako kot to v svojih akcijskih načrtih načrtuje več partnerjev omrežja CHANGE!.

Poleg tega je zaupanje lepilo v skupnostnih praksah in brez odgovornega ravnanja lahko postopek odpiranja javnih storitev povzroči negativne odzive, ki lahko ustavijo celoten proces. Zato so tudi majhni simbolični projekti (urbana akupunktura) ali hitre zmage na tem področju tako pomembni. In pristop Cities of Service lahko ima tako simbolično moč!

Torej, lotite se! Medsebojna pomoč je močan začetek, a ne čudežno zdravilo! Ne zahteva veliko javnih financ in krepitev družbene kohezije je vedno dober korak naprej!

Ferenc Szigeti, People-powered services: big words versus reality?