Re-grow City: spreminjanje slabosti v priložnosti

Izziv krčenja mest

Vse več mestnih naselij v Evropi in drugje izgublja v boju za naložbe in rast, zaradi česar se znajdejo na robu globalnih trendov v proizvodnji in potrošnji. Primerjalne ocene krčenja mest, ki jih izvajajata organizaciji OECD in ZN, kažejo, da velika mesta še naprej rastejo tudi v neugodnih gospodarskih razmerah, medtem ko se vse več manjših mest začenja krčiti in nazadovati. Po nekaterih ocenah se 40 % mestnih naselij v Evropi krči, pri čemer gre za večinoma majhna in srednje velika mestna območja, kjer živi skoraj tretjina evropskega prebivalstva. V teh mestih je namesto omogočanja gospodarske rasti streteški cilj postal nadzor nad nazadovanjem.

Za dinamiko dolgotrajnega nazadovanja so značilne kompleksne interakcije med demografskimi spremembami, gospodarskim nazadovanjem, suburbanizacijo in migracijami. O tem, kaj pravzaprav je krčenje mest, poteka burna razprava: je to znatna izguba prebivalstva, zmanjšanje števila delovnih mest, upadanje cen nepremičnin, staranje prebivalstva? Kateri od teh dejavnikov so najpomembnejši kazalniki in v kolikšni meri morajo biti prisotni, da bi nakazovali na dolgotrajno nazadovanje? Organi na lokalni in nacionalni ravni si prizadevajo, da bi se odzvali na krčenje mest, deloma zato, ker te dinamike kažejo na veliko težavo urbanega razvoja, pa tudi zato, ker se nosilci odločitev zavedajo, da so vzpostavljeni pristopi za spodbujanje gospodarskega razvoja neuspešni v urbanih območjih, ki se borijo s krčenjem.

Izkušnje Altene pri reševanju dolgotrajnega nazadovanja

Nemško mesto Altena, nosilec omrežja Re-grow City, ima številne splošno priznane dobre prakse, ki omogočajo razvoj trajnostnih pobud za odpravljanje vzrokov in posledic krčenja mest. Veliko teh praks je bilo ustvarjenih z minimalnimi zunanjimi viri. To pomeni, da je Altena primer odziva na nazadovanje, ki temelji na lokalnih virih in strokovnem znanju. Izkušnje Altene kažejo, da aktiviranje pogosto neizkoriščenih virov in priložnosti zahteva odkrito razpravo o prihodnji usmeritvi mesta. Hkrati pa kaže, kako težko je lahko: občina, ki se desetletja bori, da bi obrnila trend nazadovanja, zapiranja vrtcev, dnevnih centrov, knjižnic in športnih objektov, lahko prispeva, pa čeprav nenamerno, k diskurzu, ki ga kvari občutek resignacije o stanju v mestu. Da bi sprožili razpravo o trajnostni prihodnosti mesta in aktivirali mestne vire morajo tisti, ki so na vodilnih položajih, začeti dialog, ki gradi skupni interes glede potrebe po reševanju težav z omejenimi sredstvi, ki so na voljo. Z osredotočanjem na dve posebni praksi Altena podpira partnerje omrežja Re-grow City pri začetku takšnega dialoga z njihovimi URBACT lokalnimi skupinami.

Partnerji omrežja Re-grow City prenašajo prakse, povezane z dvema širšima temama, ki sta ključni za vsako strategijo, ki je usmerjena v reševanje dolgotrajnega nazadovanja, in sicer gospodarsko oživljanje in razvoj civilne družbe. Po analizi potreb in zmogljivosti partnerjev omrežja Re-grow City so bila za prenos določena dva tematska paketa: eden se ukvarja z uporabo praznih prostorov v mestnih središčih, drugi pa z izkoriščanjem virov, veščin in mrež prebivalcev mesta. V okviru tematskega paketa o uporabi praznih prostorov se bo prenos osredotočil na prakse, ki se nanašajo na začasne trgovine. Drugi tematski sveženj pa se bo osredotočil na prenos praks, povezanih z vzpostavitvijo platforme nevladnih organizacij.

Vzpostavitev platforme nevladnih organizacij: prvi poudarek prenosa dobre prakse

Občine mest, ki se spopadajo z dolgotrajnim nazadovanjem, imajo pogosto resne proračunske omejitve zaradi zmanjševanja davčnih prihodkov in pomanjkanja zunanjih naložb. Hkrati pa velik delež starejših, brezposelnih in ranljivih skupin ljudi zahteva vse več pogosto dragih storitev. Spodbujanje zaposlovanja prebivalcev, ki niso zaposleni, vendar imajo znanje in vire za pomoč tistim, ki to potrebujejo, krepi zmožnost civilne družbe, da na strukturiran način obravnava zapletene socialne težave. Altena je leta 2008 ustanovila svojo platformo nevladnih organizacij in jo poimenovala Stellwerk – ime, ki nakazuje, da je njena naloga usklajevanje in upravljanje. Platforma Stellwerk je začela delovati brez proračuna. Občina je zagotovila prostore, plačala račune za elektriko in čiščenje ter zagotovila minimalne administrativne vire. Za platformo Stellwerk trenutno dela 8 prostovoljcev, ki usklajujejo več sto prostovoljcev, ki zagotavljajo podporo invalidom, umetniškim in glasbenim skupinam, obiske in oskrbo na domu, integracijo beguncev in še veliko več. Platforma Stellwerk zagotavlja potreben kanal za komunikacijo med civilno družbo in občino. Platforma Stellwerk prav tako nima reprezentativne funkcije, vendar odraža naravo lokalne civilne družbe in je neodvisna od občine.

Vzpostavitev začasnih trgovin: drugi poudarek prenosa dobre prakse

Gospodarsko nazadovanje in izseljevanje delovno aktivnega prebivalstva povzročata preveliko ponudbo maloprodajnih prostorov. Ta pojav je še posebej prizadel mestna središča, saj so komercialne najemnine navadno višje kot drugje, trgovci pa se zato preselijo v ugodnejše dele mesta. Začasne trgovine zagotavljajo učinkovit način za oživitev mestnega središča z novimi podjetji. Cilj je podpreti podjetnike pri preizkušanju uspešnosti svojega podjetja na posameznih lokacijah in nato olajšati njihov prehod v trajno najemno pogodbo z lastniki nepremičnin. Občina ima v tem obdobju nekaj stroškov in tveganj, zato mora biti pripravljena premagati nasprotovanje obstoječih trgovin in lastnikov praznih nepremičnin. Altena je eksperimentirala z dvema modeloma, pri čemer je drugič uspela sprožiti vzpostavitev 14 začasnih trgovin, od katerih jih 5 zdaj trguje kot stalna, redna podjetja na glavni ulici. Da je mestu to uspelo doseči kljub dolgotrajnemu nazadovanju, varčevalnim ukrepom in brez zunanjih subvencij, je dosežek, na katerega so domačini upravičeno ponosni.

V ospredje naj stopijo majhna in srednje velika mesta

Omrežje Re-grow City se zavestno osredotoča na majhna in srednje velika mesta. Ne le zato, ker ta predstavljajo večino mestnih naselij v Evropi, ki se spopadajo z nazadovanjem, temveč tudi zato, ker se soočajo s posebnimi izzivi omejenih virov in tehničnih zmogljivosti v primerjavi z večjimi mesti. Te omejitve pa ponujajo priložnosti, na primer trdne socialne mreže z visokimi stopnjami socialnega kapitala in kratkimi potmi odločanja, ki pospešujejo sprejetje nepreverjenih ali spornih metod. Skupaj z viri in veščinami lokalnih prebivalcev se v mestih, ki se spopadajo s krčenjem, odpirajo nove priložnosti, mesta pa lahko tako pokažejo svojo izjemno odpornost, tudi ko se soočajo z velikimi omejitvami. Omrežje Re-grow City spodbuja kritično razmišljanje o možnostih, ki jih mesto lahko ustvari samostojno, ter pomaga partnerjem pri razvoju strateškega pristopa k novi viziji svoje prihodnosti, kjer se lahko kompleksna naloga ponovne rasti na manjši, in morda boljši način, nadaljuje tudi po koncu trajanja omrežja.

V URBACT omrežje Re-Grow je vključeno tudi mesto Idrija. Več o "dnevni sobi" za prebivalce, ki jo želijo vzpostaviti v okviru projeta, si lahko preberete tukaj.

Povezava do originalnega članka: https://urbact.eu/re-grow-city-opportunity

Prevod: Urša Jagar