Pogovorimo se o pametni specializaciji

Inovacije v kohezijski politiki so se iz štirih pilotov leta 1994 razvile v prehodne pogojenosti v predpisih za 2014–2020. To je kot prehod iz divjega roba v sam center politike. Za to programsko obdobje se predvideva, da je inovacijam namenjenih več kot 85 milijard evrov, kolikor je bilo za ta namen rezerviranih v prejšnjem programskem obdobju in znaša 25 % strukturnih skladov.

Kot je določeno v smernicah za pametno specializacijo in zgolj nakazano v Uredbi ESRR, je Strategija pametne specializacije nacionalna ali regionalna strategija, ki določa prioritete za izgradnjo konkurenčne prednosti, tako da spodbuja raziskave in inovacije ter jih povezuje s potrebami gospodarstva. Strategija določa smernice, kako naslavljati priložnosti in dogajanje na trgu na koherenten način ter tako preprečiti podvajanje in razpršenost prizadevanj. Strategije pametne specializacije so razvite s procesom podjetniškega odkrivanja z vključevanjem nacionalnih ali regionalnih organov upravljanja in deležnikov, kot so univerze in druge visokošolske institucije, industrija in socialni partnerji.

Mesta, in še zlasti metropolitanska območja, so javni nosilci pametne specializacije. Mesta so motor evropskega gospodarstva in ustvarijo več kot dve tretjini BDP-ja. Na urbanih območjih se nahaja večina raziskovalnih centrov in univerz in velika večina nekmetijskih MSP. Večina naložb v inkubatorje, večina odcepitev delov podjetij in naložb v zagonska podjetja se zgodi v mestih. Mesta imajo največji potencial za izkoriščanje priložnosti, ki jih predstavljata strategija pametne specializacije in financiranje iz strukturnih skladov. Toda upravljanje metropolitanskih območij je po Evropski uniji še vedno neenakomerno in rek »Gospodarstvo 21. stoletja, uprava 20. stoletja in omejitve 19. stoletja« še vedno velja za mnoga mesta.

Regije in mesta niso fraktali

Če bi bile regije fraktali, matematični seti, sestavljeni iz enakih delov, bi ob opazovanju posameznih delov regije naleteli na enavredne enote, z enakim razmerjem sektorjev, tehnologij in partnerjev, kot jih najdemo na regionalni ravni.

Toda mesta niso fraktalni odsevi svojih regij. Vsako mesto ima svoje specializacije, ki se lahko skladajo s tistimi na regionalni ravni, ni pa nujno. To velja tako za male in velike regije kot za mala in velika mesta. V praksi to pomeni, da grozdi, ki so prepoznani na regionalni ravni, niso relevantni za posamezna mesta. Drugi lokalni grozdi, ki so morda ključni za lokalno ekonomijo nekega mesta, pa morda niso relevantni na regionalni ravni. Neujemanje med posameznimi upravnimi ravnmi lahko vpliva na mestno gospodarstvo, saj omeji priložnosti za sredstva iz strukturnih skladov, namenjena grozdom. Ravno ta mesta pa najbolj potrebujejo podporo kohezijske politike za razvoj svoje lokalne ekonomije.

Kot prvi ekonomist je o industrijskih območjih leta 1919 pisal Alfred Marshall. Poudaril je aspekte sodelovanja med podjetji na teh območjih, ki so medsebojno odvisna. Pokazal je, kako je mesto delovalo z obojim, tako s specializirano delitvijo dela med podjetji kot s podporno infrastrukturo. Takšno okolje je opisal kot tovarno brez zidov, kjer si pri proizvodnji določenih produktov tovarne sledijo ena za drugo, kot je na primer nož, ki so ga izdelali v Sheffieldu, šel skozi več sosednjih tovarn, preden so ga zapakirali in prodali. V modernih ekonomijah so se odnosi spremenili, čeprav se zdi mogoče, da je bližina še vedno pomembna značilnost podjetniških ekosistemov. Pri raziskovanju evropske scene zagonskih podjetij ugotovimo, da so za določene tipe zagonskih podjetij, na primer tehnoloških in programerskih, relevantne točno določene soseske. O mikrogeografijah teh grozdov je relativno malo raziskav, toda logično se zdi, da bližina in družbena omrežja igrajo pomembno vlogo pri vzpostavljanju teh podjetij.

Na delu so tudi druge sile. Ko starejša industrija zapusti določene dele mesta, se tam odprejo nove priložnosti mladim kreativcem. Kreativcem sledijo programerji in druga zagonska podjetja, saj uživajo v posebnostih teh območij na prehodu. Sčasoma cene nepremičnin narastejo in gentrifikacija podjetja počasi izrine. Vzpon teh območij se navadno zgodi neodvisno od ali kljub sistemu načrtovanja. Ko se enkrat uveljavijo, jih planiranje redko dovolj učinkovito zaščiti.

Inovacije v EU so močno zgoščene na vrhu urbane hierarhije in v modri banani (blue banana), ki se od Londona, Manchestra in Birminghama razteza proti Milanu in Torinu. Še zlasti to velja za raziskovalne projekte, ki so bili financirani iz Okvirnih programov EU. Kljub dvema desetletjema prizadevanj kohezijske politike se je izkazalo, da je težko spodbuditi razcvet inovacijske kulture izven modre banane, še zlasti na manjših in redkeje poseljenih urbanih območjih.

Ključni element uspešne inovacijske politike tako za mesta kot regije je koncept trojne in četverne vijačnice. Uspešne trojne vijačnice imajo močne interakcije med malimi in srednje velikimi podjetji in raziskovalno infrastrukturo. Podpira jih javni sektor, pogosto tako da ustanovi razvojne agencije, kot je Brainport v Eindhovnu, ki je vodilni partner URBACT omrežja CHANGE. Četverna vijačnica to še nadgradi, tako da v razvoj novih produktov in procesov vplete akterje iz civilne družbe, kar je pomembno za testiranje novih produktov in za soproizvodnjo, sooblikovanje in soustvarjanje novih storitev. Pristop je podoben živim laboratorijem (living lab), ki mesta in njihove skupnosti uporabljajo kot testna območja za nove produkte. URBACT se zavzeto ukvarja z vprašanji povezav med podjetji in raziskavami, še zlasti omrežji REDIS, ki ga je vodil Magdeburg, in eUniversities, ki ga je vodil Delft. V publikaciji na temo novih ekonomij so bili kot primeri dobre prakse pri uporabi trojne vijačnice izpostavljeni Eindhoven, Dublin in San Sebastian.

Pametna specializacija, mesta in URBACT

Kljub možnostim, ki jih odpirajo sredstva iz prioritet pametne specializacije iz novih strukturnih skladov, anekdote desetih partnerskih mest URBACT omrežja In Focus kažejo, da so mesta pogosto izključena iz razprave. Nevključevanje mest v razpravo o prioritetah povečuje tveganje, da se regionalne strategije ne bodo ujemale s potenciali in zmogljivostmi mest. Proces podjetniškega odkrivanja, ki naj bi informiral razpravo o perspektivnih sektorjih in tehnologijah, je pogosto površen in kot pravi Miguel Rivas, vodilni strokovnjak projekta In Focus, urbanih akterjev ne vključuje v zadostni meri. Zato vse preveč strategij pametne specializacije leži v predalih. Oživiti jih bodo morala mesta.

In Focus raziskuje, kako lahko mesta izkoristijo in uresničijo regionalne strategije pametne specializacije, pri tem pa naslavlja grozde, podjetništvo, nove prostore in znamčenje oziroma privlačnost. Omrežje vključuje glavna tehnološka mesta, kot so Bilbao, Porto, Bordeaux, Grenoble, Torino in Frankfurt. Vsako od njih ima veliko različnih priložnosti za razvoj grozdov, od finančnih storitev v Frankfurtu do optoelektronike v Bordeauxu. V omrežju so tudi mesta iz regij, ki se osredotočajo na inovacije, a nimajo toliko virov, in mesta iz manj razvitih regij, kot so Plasencia v Španiji, Bielsko Biala na Poljskem in deli Bukarešte.

URBACT omrežje Smart Impact, ki ga vodi Manchester, raziskuje, kako pametna območja razviti znotraj vse popularnejše znamke pametnega mesta. Tovrstna območja so pogosto prizorišča novih sodelovanj med raziskavami in industrijo in testna območja za nove produkte in storitve.

Mesta po vsej Evropi se lahko naučijo, kako se bolje vključiti v proces pametne specializacije. Če niso bila vključena v pripravo te generacije strategij, pa bodo imela priložnost vplivati na naslednjo. Pomembno je, da razumejo proces in priložnosti, ki jih strategije predstavljajo. Vsa mesta bi morala biti seznanjena s strategijo pametne specializacije za svojo regijo in operativnimi programi, morala bi biti v stiku z organi upravljanja in pripravljati lokalne načrte za projekte, ki spodbujajo inovacije. URBACT bo na podlagi ugotovitev posameznih omrežij informiral razpravo in z mesti delil znanje, kako lahko postanejo pametna in bolj specializirana.

Peter Ramsden, programski strokovnjak