Pazin krepi zaupanje z vključevanjem prebivalcev v sprejemanje proračuna

To je zgodba o participatornem proračunu, procesu demokratične razprave in odločanju, ki je oblika participativne demokracije, kjer prebivalci odločajo o razporejanju dela javnega proračuna. To prebivalcem omogoča, da predlagajo ter razpravljajo in odločajo o pomembnosti projektov, financiranih iz javnih sredstev, ter jim daje moč, da dejansko odločajo o tem, kako se porablja denar.

Projekt »Pazi(n), proračun!« se je začel leta 2014, vodil ga je GONG v sodelovanju z mestom Pazin in društvom »Naši otroci« (Društvo naša djeca) kot projektnimi partnerji. Projekt se je izvajal v sodelovanju z Inštitutom za javne finance (Institut za javne financije) in Združenjem hrvaških mest (Udruga gradova). Namen projekta je bil bolj aktivno vključiti prebivalce Pazina in splošno javnost v proces sprejemanja mestnega proračuna za leto 2015.

Pazi(n), proračun! se izvaja v več fazah. Po notranjem sestanku lokalne uprave je objavljen razpis, ki prebivalce povabi, naj posredujejo predloge za manjše občinske projekte, ki bi se lahko financirali iz proračuna. Lokalna uprava nato analizira predloge in odloči, kateri so primerne velikosti. Nato se odpravijo na teren in preverijo lokacije, jih dokumentirajo in ocenijo strošek projekta.

»Najprej smo določili omejitev proračuna. V prvem letu je bila omejitev 40.000 evrov, kar smo razdelili med mestne četrti. V vsaki četrti so imeli prebivalci svoj proračun, o katerem so odločali. Manjše četrti so imeli okrog 4000 evrov, večje pa okrog 7000 evrov. Jasno smo določili meje in prebivalci so lahko predlagali manjše občinske projekte,« pravi Renato Kruličić, župan mesta Pazin.

Potem ko ocenijo stroške predlaganih projektov, potekajo v vseh četrtih srečanja. Na srečanjih so predstavljeni predlogi za posamezno četrt skupaj s predvidenimi stroški vsakega predloga. Na podlagi tega in proračuna, ki je namenjen njihovi četrti, prebivalci glasujejo za občinske projekte, ki se bodo financirali v naslednjem letu.

Župan Krulčić dodaja: »Potem so predlogi predstavljeni mestnemu svetu kot osnutek proračuna za prvo branje. Mestni svetniki nato predlagajo prilagoditve osnutka proračuna, med obema branjema pa organiziramo javno srečanje o osnutku proračuna, ki je šel skozi prvo branje v mestnem svetu. Tukaj lahko prebivalci dobijo informacije o tem, kaj drugega je še v osnutku proračuna, kakšna je narava proračuna in kaj je smer za naslednje leto.«

Manjši občinski projekti, ki so financirani na ta način, se izvedejo v prvi polovici naslednjega leta, potem pa sledi še en interni sestanek lokalne uprave in še en krog zbiranja predlogov.

Toda dejansko je poudarek celotnega procesa na izobraževanju prebivalcev: med predstavitvijo posredovanih predlogov v svoji četrti se prebivalci seznanijo s tem, kako lokalna uprava deluje in kako se razporeja proračun, prav tako so informirani o načrtih in strategijah mesta, in podobno.

»V prvem letu smo organizirali sestanke za vsak sektor, govorili smo o kulturi, športu, občinski infrastrukturi, … Na tak način smo dosegli sklep, da se moramo bolj resno posvetiti javni razsvetljavi v mestu. Meni se je zdelo malo čudno – v času, ko si ljudje navadno želijo širokopasovni internet, boljše prometne povezave itd. je naše prebivalce najbolj motila razsvetljava v naših soseskah. To je potem privedlo do celostnega načrta prenove javne razsvetljave v mestu Pazin, ki bo uresničen v naslednjih šestih mesecih prek javno-zasebnega partnerstva.«

Pomemben dejavnik pri vzpostavljanju kredibilnosti te iniciative je dejstvo, da so uradniki lokalne uprave – predstojniki oddelkov, uradniki, zaposleni na občini – sodelovali na vseh javnih srečanjih.

»Na začetku se ni bilo prijetno pojaviti pred prebivalci, ki niso bili najbolj naklonjeni lokalni upravi. Vedeli smo, da imajo tak odnos do uprave na splošno, vendar smo bili prepričani, da lahko to z odprtim in iskrenim odnosom do someščanov spremenimo. Razumemo, da je pomembno, da imajo prebivalci možnost postavljati kakršna koli vprašanja želijo; potem je naša dolžnost, da jim ponudimo izčrpne odgovore. Če nimaš kaj skrivati pred občani, potem to ni več neprijetno. Na tak način krepimo zaupanje,« pravi Maja Stranić Grah, vodja oddelka za gospodarstvo, finance in proračun mesta Pazin. Pri izvajanju tega projekta je sodelovala od vsega začetka in pravi, da prebivalci veliko bolje razumejo delo lokalne uprave. »Opazili smo, da smo začeli z leti od prebivalcev dobivati vedno boljše in bolj realistične predloge. Mislimo, da je to neposreden učinek izobraževanja, dialoga in boljših odnosov, ki so posledice tega projekta«.

Leta 2017 je bilo posredovanih 189 predlogov za male občinske projekte, od katerih je bilo 44, v skupni vrednosti okrog 83.000 evrov, uvrščenih v proračun za leto 2018. To kaže na trend stalne rasti sredstev za »Pazi(n), proračun!«. Od začetnih dobrih 40.000 evrov je narasel na skoraj 70.000 evrov, zdaj pa znaša že 83.000 evrov.

Izvajanje projekta je vsekakor zahtevalo dodaten trud lokalne uprave.

»Poudariti moram naslednjo stvar, ki je zelo pomembna: za izvajanje takega projekta moraš imeti resnično predano in odgovorno javno upravo, in ekipo, ki ne bo imela nič proti sodelovanju na javnih srečanjih vsak dan, 12 dni zapored, po koncu delovnika, saj so javna srečanja potekala po 18. uri, potem ko so ljudje zaključili z delom in se nekoliko odpočili. Zaposleni v mestni upravi se udeležujejo vseh srečanj. Drznem si reči, da so oni ključni za uspeh tega projekta. Težko je pojasniti, kako smo jih uspeli motivirati. Mislim, da na to vprašanje ni odgovora. Mislim, da je to značilnost okolja, v katerem živimo. Naši zaposleni živijo na tem območju in tudi sami želijo imeti koristi od lokalne uprave in davkov, ki jih plačujejo v mestno blagajno. Na ta način osebno prispevajo k tej pobudi,« je župan pohvalil svoje sodelavce.

»Kar je zelo pomembno, je zunanji moderator, ki jasno kaže, da ni na nikogaršnji strani. Angažirali smo moderatorje iz civilno-družbene organizacije iz druge regije, tako da smo lahko bili prepričani, da so nepristranski,« dodaja Maja Stranić Grah.

Projekt je skozi leta zrasel in enak model se je uporabil v veliko večjih občinskih projektih.

»Pobudo smo pripeljali na popolnoma drug nivo, ko smo na srečanjih v vseh četrtih prebivalce s pomočjo ankete vprašali, kateri od štirih predlaganih projektov se jim zdi najpomembnejši za financiranje v letu 2017. Izbrati so morali med prenovo struge reke Pazinščica, gradnjo prizidka osnovne šole, gradnjo in prenovo glavne avtobusne postaje in gradnjo doma za starejše iz območja Pazina. Njihovi glasovi so pokazali, da sta dom za starejše in avtobusna postaja ključna občinska projekta, ki jih je treba izvesti,« pravi župan.

Ker je bilo v zadnjih letih uresničenih veliko manjših projektov, so predlogi prebivalcev začeli presegati omejitve mestnega finančnega okvira. Zato Pazin zdaj načrtuje prilagoditev projekta: četrti se bodo razdelile v dve skupini, ki bodo podajale predloge za proračun izmenično, vsako leto druga skupina. Na tak način bi imela vsaka četrt vsaki dve leti na voljo dvojni znesek svojega normalnega proračuna, kar jim bo potem omogočilo uresničevanje večjih projektov.

Edini negativni vidik izvajanja tega projekta je dejstvo, da se pojavlja nekaj nezadovoljstva med člani mestnega sveta, ker nekdo drug namesto njih sprejema odločitve o mestnem proračunu. Poleg tega so sveti mestnih četrti izgubila možnost predlaganja manjših občinskih projektov. Toda lokalna uprava pravi, da je to zato, ker so ti izgubili stik s prebivalci, medtem ko bi morali povezati prebivalci in lokalno upravo ter reševati probleme prebivalcev.

»Bili smo v situaciji, ko smo od četrtnih skupnosti dobivali samo predloge za večje občinske projekte, kot je javna razsvetljava, nove ceste, nova pokopališča itd. – kar so vse veliki projekti, za katere za načrtovanje, pridobivanje dovoljenj in zagotavljanje sredstev je potrebno več let. S tem projektom smo pokazali četrtnim skupnostim, kako se tega lotiti na pravi način. Želimo si, da bi četrtne skupnosti prevzele zbiranje predlogov in organizacijo javnih srečanj, medtem ko bi se mi lahko bolj posvetili izobraževanju občanov, ki še nimajo volilne pravice – osnovnošolcev in dijakov, otrok v vrtcih, … Tako bomo dobili občane, ki razumejo sistem in prispevajo k boljši kakovosti življenja,« razlaga župan.

Ključni dejavniki uspeha so bili po mnenju pazinske mestne uprave: kapacitete človeških virov, to je zaposlenih na občini, članov civilnodružbenih organizacij in prostovoljcev, ki so vsa leta največ prispevali k izvajanju projekta. Nič manj pomembno se jim ne zdi komuniciranje procesa javnosti in priprava javnih srečanj. Poudarjajo pomen zagotavljanja točnih in konkretnih informacij, izražanja jasnih finančnih omejitev in predstavljanja vsega tega na razumljiv način. Na tak način so spodbudili njihovo sodelovanje, in kar je najpomembneje, okrepili zaupanje.

Pazinski pristop k participatornemu proračunu zdaj zanima tudi druga mesta, zato so se predstavniki mesta Pazin udeležili številnih posvetovanj in delili svoje veščine in metode. Vse informacije o projektu so odprtokodne in na voljo na spletni strani in forumu. Prav tako so z veseljem na voljo za dodatne informacije za vse, ki bi si želeli prakso prenesti v svoje lokalno okolje.

»V prihodnje bi radi projekt razširili na druga področja našega dela. Tako bi prispevali h kakovosti upravljanja mesta ter tudi razvili odgovornost prebivalcev, saj brez dolžnosti ni pravic,« zaključuje župan Krulčić.

Avtor izvirnega članka je Mario Žuliček v hrvaščini Kako je Pazin uključivanjem građana u donošenje proračuna razvio uzajamno povjerenje? in angleščini Pazin (HR) builds mutual trust by involving its citizens in passing the budget.