Ozelenitev postindustrijskega Essna – Zelene prestolnice Evrope 2017

Krupp park je simbol preobrazbe tega premogovniško-jeklarskega mesta v vzor okoljske ozaveščenosti. In samo eden od razlogov, zakaj je Evropska komisija Essen razglasila za Zeleno prestolnico Evrope 2017. Nagrada je prvič pripadla mestu s premogovniško in industrijsko preteklostjo, zaradi česar služi kot zgled urbanim območjem, ki se spopadajo s posledicami deindustrializacije.

Essen je zanimiv tudi iz drugih razlogov. Mestu uspeva velik preobrat na področju trajnostne mobilnosti, kjer si želijo spodbujati kolesarjenje in javni prevoz. Lokalne pobude s strani prebivalcev ustvarjajo nove povezave med okoljskimi vprašanji in boju z revščino. Mesto s 574.000 prebivalci pa sodeluje tudi s sosednjimi občinami in tako zagotavlja, da se tudi širša regija, Porurje, premika naprej po poti gospodarske in okoljske tranzicije.

Essen »je dokazal, da lahko napredne teme, dogodke in razvoj prenašamo po regiji in za regijo,« pravi župan Thomas Kufen. »Essen je spet 'na zemljevidu' številnih obiskovalcev iz Nemčije pa tudi iz tujine. Uspeli smo dokazati, da ima naša regija velik potencial.«

»Od sivega k zelenemu«

Čeprav sta v mestu dolgo vladala premogovništvo in težka industrija, je bil Essen že nekdaj poligon za preizkušanje novih pristopov k trajnostnemu razvoju. V začetku 20. stoletja, ko je bila večina industrijskih mest utesnjenih in umazanih, je urbanist Robert Schmidt zakoličil Moltkeviertel, »vrtno mesto« v neposredni bližini starega mestnega jedra. Soseska se je bohotila s širokimi cestami, številnimi parki in prostori za preživljanje prostega časa. To je bilo zeleno ogrodje za močno skupnost in soseska je še danes zelo priljubljena.

S krepitvijo ugodnejše ponudbe jekla v drugih delih sveta je Essenska premogovniška in jeklarska industrija počasi propadla. Zadnji premogovnik so v Essnu zaprli leta 1986. Mesto se je začelo preobražati in okrepilo storitveni sektor, trgovino in visoko šolstvo. Istočasno so bili narejeni prvi koraki k ohranitvi industrijske preteklosti.

Najbolj znan primer je premogovnik in koksarna Zollverein. Neprivlačne industrijske zgradbe so spremenili v muzejsko četrt, namenjeno regijski industrijski dediščini, umetnosti, zgodovini in oblikovanju. Muzeji, restavracije, uprizoritveni prostori in delavnice pritegnejo 1,5 milijona obiskovalcev na leto. Območje, zaščiteno pod Unescom kot del svetovne dediščine, je pomemben del mestne strategije za krepitev Essna kot kulturne destinacije.

Ruhr v Essnu, Daniel Ehlert, Flickr

“Od sivega k zelenemu” je mantra, ki ji mesto in regijski voditelji sledijo pri dolgoročnem načrtovanju. Prenova reke Emscher je dober primer. Leta 1990 se je začel izvajati 30-letni program revitalizacije vodne poti, ki je bila industrijska arterija Porurja in istočasno njegova greznica.

Infrastruktura je del rešitve. Trenutno gradijo več kot 50 km podzemnih kanalizacijskih napeljav, s katerimi bodo odpadno vodo speljali do čistilnih naprav, namesto da bi se stekale neposredno v reko. 4,5-milijonski projekt je zagnala deželna vlada Severnega Porenja-Vestfalije, financira pa se pretežno iz evropskih sredstev. Projekt vodi javni organ Emschergenossenschaft, zaključil pa naj bi se do leta 2020.

»Prenova reke Emscher je eden od najbolj simboličnih projektov,« pravi Simone Raskob, podžupanja Essna, pristojna za okolje in gradnjo. »Reka na poseben način odseva zgodovino regije.«

Ob reki pa tudi stran od nje se odvijajo manjši ukrepi. Od leta 1983 si lahko lastniki zemljišč v Essnu znižajo stroške za odpadno vodo, če tlakovane površine prenovijo tako, da omogočajo ponikanje vode v zemljo. Od leta 2007 z ambicioznim programom »Nove poti do vode« dodajajo nove zelene površine, ki absorbirajo vodo, in jezera, ki vodo zadržujejo.

Rezultat teh prizadevanj je oživitev reke Emscher in drugih potokov in jezer, povezanih z njo. Leta 2015 so v reki opazili prvo potočno zlatovčico, domorodno ribjo vrsto. Poleti naslednje leto pa bo že dovoljeno kopanje v bližnjem jezeru Baldeneysee, ki mu izboljšanje celotnega lokalnega vodnega sistema očitno zelo prija.

Spodbujanje kolesarjenja

Program »Nove poti do vode« ima tudi močno mobilnostno komponento. Uredili so obsežno kolesarsko omrežje, ki regijo prečka na oseh sever-jug in vzhod-zahod. Poleg tega je v izgradnji regionalna kolesarska hitra cesta, Radschnellweg, dolga kar 100 km, ki naj bi bila končana do leta 2020.

Prvih 5 kilometrov te hitre ceste, zgrajene na opuščeni železniški trasi, prečka mestno središče in predstavlja hrbtenico trajnostnega transportnega sistema. S tem sistemom želijo spodbuditi revolucionarne spremembe v mobilnostnih navadah prebivalcev Essna kot tudi prebivalcev 10 drugih mest v regiji, ki ležijo ob tej poti.

Poleg novih poti je Essen skupaj z drugimi občinami v Porurju zgradil največji sistem izposoje koles v Nemčiji, metropolradruhr. Celotni sistem vključuje 3000 koles v 10 mestih, samo v Essnu pa obsega 52 postaj.

Po aktualnih podatkih je samo 6 odstotkov poti v Essnu opravljenih s kolesom. Cilj je ta delež povečati na 11 odstotkov do leta 2020 in 25 odstotkov do leta 2035. Raskob priznava, da bo to velik izziv, vendar poudarja, da mesto ureja infrastrukturo, ki bi morala več ljudi prepričati, da začnejo kolesarjenje prepoznavati kot način za dnevni prevoz v službo, ne samo kot športno aktivnost ob vikendih. »Na področju mobilnosti je potreben čustveni proces, če si želimo doseči te cilje,« pravi Raskob.

Raskob upa, da bodo izboljšave v sistemu mestnega javnega prevoza prepričale še več voznikov, da se avtomobilom odpovejo. Mesto uvaja omrežje nočnih avtobusnih povezav, skrajšuje potovalne čase tramvajev ter obnavlja avtobusne in železniške postaje. Ena od prioritet je omogočanje lažjega dostopa za starejše in ljudi z oviranostmi. Novi avtobusi imajo nižja tla za lažji vstop, mobilnostne ovire pa odstranjujejo tudi na avtobusnih in tramvajskih postajah.

Lokalne pobude

Vsi okoljski dosežki Essna pa niso rezultat velikih javnih investicij. Nekateri so plod delovanja angažiranih prebivalcev.

Dober primer je mobilizacija lokalnih prebivalcev po uničujočem neurju junija 2014. Neurje je uničilo 20.000 dreves ali približno 15 odstotkov mestnega urbanega gozda. V dnevih po neurju se je skupina prebivalcev, ki se prej niso poznali, združila v Facebook skupini Essen Pakt An. Na skupini so delili informacije o tem, kje potrebujejo prostovoljce za čiščenje vejevja ali za drugo sosedsko pomoč.

Skupina je ostala aktivna še dolgo po izrednih dogodkih. Člani so se mobilizirali in prenovili 400 igrišč, ki jih je poškodovalo neurje, in ponovno zasadili drevesa na predelih, ki so bila najbolj prizadeta. Začeli so se povezovati z brezdomci. Prostovoljci so jim dvakrat na teden dostavili hrano, trenutno pa razvijajo idejo, da bi brezdomci v zameno za zavetišče nekaj ur na dan delovali kot varuhi parkov.

Essen Packt An!

»Zeleno bi moralo postati dolgoročni način razmišljanja ljudi,« pravi Markus Pajonk, koordinator skupine Essen Packt An. »Naša akcija na družabnih omrežjih je pokazala, da živimo skupaj in da moramo urbano okolje soustvarjati.«

Okoljski aktivizem je močan tudi v suburbanih skupnostih, kot je Altenessen, kjer stanuje veliko prebivalcev, ki izvorno prihajajo iz Libanona in Turčije. Ko so se lani zbrali prostovoljci, da bi pobrali smeti v parkih in na javnih površinah, je bilo največje število prostovoljcev prav iz tega dela mesta.

To so opazili tudi mestni uradniki, ki si zdaj prizadevajo urediti nove parke in skupnostne vrtove v soseskah, kot je ta. Prepričani so, da zelene površine pomagajo pri vključevanju beguncev in priseljencev v skupnost. »Dobra zelena infrastruktura je pomembna za integracijo,« pravi Raskob. »Zelene površine nudijo prostor za srečevanje.«

Simone d'Antonio, Citiscope

Ta članek je bil izvorno objavljen kot Essen’s award-winning blueprint for greening the postindustrial city na portalu Citiscope.org. Citiscope is a nonprofit news outlet that covers innovations in cities around the world. More at Citiscope. org.