Okrogla miza trajnostni turizem – krožni turizem

Glede na vlogo in pristojnosti občin na področju turizma, na njegov pomen v slovenskem gospodarstvu in na njegovo trajnostno usmeritev, ki jo vsi prepoznavamo kot pravo in edino je z vidika tako zelenega javnega naročanja kot krožnih principov, razprava o tem, kaj bi lahko bolje, kakšni so trendi in novosti, pomembna tako za občine kot za vabljene goste, za katere verjamemo, da se niso pogosto soočali s takšno kombinacijo. Okrogla miza je bila namenjena širjenju obzorij in izmenjavi mnenj in praks.

Razvojne politike v novo sprejetem nacionalnem strateškem dokumentu, ki mu morajo slediti tudi lokalne, so se spremenile v bolj odločen odtenek zelene. Spremenili so se tudi trendi in dvig okoljske ozaveščenosti pri turistih. Ena izmed prednostnih evropskih politik je prehod v krožno gospodarstvo, iz linearnega, kjer vzamemo, rabimo in zavržemo, v takšno, kjer se ob zavedanju omejenih virov, ki jih imamo na planetu, ponovno uporabimo, delimo, souporabljamo izdelke, dizajniramo tako, da nič ne zavržemo. Slovenija je razvila tudi Zeleno shemo slovenskega turizma, v katero se je že vključilo veliko občin. Turizem ustvari 13 odstotkov slovenskega BDP in 13 odstotkov je zaposlenih v turizmu in s turizmom povezanimi dejavnostmi.

V omizje smo povabili naslednje goste:

    Direktorat za turizem na MGRT, Irena Milinkovič
    Slovensko turistično organizacijo, Petra Čad
    Ministrstvo za okolje in prostor, Janja Kreitmayer McKenzie, UA – partnerstvo za krožno gospodarstvo
    predstavnico SRIP trajnostni turizem, Snežana Škerbinc
    koordinatorico SRIP za krožno gospodarstvo, Dragico Marinič
    Zavod Tovarna trajnostnega turizma Goodplace, Jana Apih
    Inštitut za krožno gospodarstvo WCYLE, Igor Kos

Kaj je bistvo krožnega gospodarstva je v uvodnem vprašanju Saše Kek, ki je moderirala okroglo mizo, podal odgovor Igor Kos iz Inštituta za krožno gospodarstvo WCYCLE. Razliko med trajnostnim, zelenim in krožnim je pojasnil s pomočjo preglednice ciljev trajnostnega razvoja, kjer se bistvo krožnega gospodarstva nahaja pod številko 12, odgovorna proizvodnja in poraba.

Janja Kreitmayer McKenzie z Ministrstva za okolje in prostor je prisotne seznanila z mehanizmom partnerstev pri Urbani Agendi za EU, še posebej s partnerstvom za krožno gospodarstvo, v katerem je MOP partner. V okviru Urbane Agende za EU je h ključnim 12 vsebinskim področjem vzpostavljenih 12 partnerstev in Slovenija je z različnimi partnerji zastopana v petih. V enem izmed, to je partnerstvo za digitalno tranzicijo, je partner SOS in Saša Kek je predstavila, kje so povezave med vsebinami osnutka akcijskega načrta s turizmom.

Snežana Škerbinc je pritrdilno odgovorila na vprašanje, ali je digitalizacija naslovljena tudi njihovem v akcijskem načrtu za trajnostni turizem. V SRIPT (kot skrajšano imenujejo Strateško inovacijsko razvojno partnerstvo za trajnostni turizem) je digitalizacija prepletena v vseh štirih nosilnih tematskih področjih, še posebej pod Informacijsko podprto trženje in mreženje. Predvidevajo digitalne rešitve v komunikaciji s turisti, digitalizacijo turističnih proizvodov, IKT rešitve za optimizacijo poslovanja itd. Smo tudi so-vodilni partner pri projektu S3 v EU Digitalization and Safety in Tourism skupaj z regijami Laponsko in Andaluzijo. Na voljo bodo tudi sredstva EU v naslednjih letih na tem področju neodvisno od razpisov naše države, kar je pomembno za podjetja, pod pogojem, da se na področju digitalizacije povežejo vsaj tri družbe ali partnerja iz treh držav EU.

Dragica Marinič je poudarila pomen sodelovanja med različnimi akterji in napovedala prvo delavnico med »gospodarstveniki« januarja 2018, na kateri se bodo povezali s tistimi, ki potrebujejo znanja, da povečajo lastno učinkovitost. Poudarek SRIP za krožno gospodarstvo je na strateških partnerstvih manjših in srednjih podjetjij. Akcijske načrte so imeli potrjene 14. julija in pomemben del je recikliranje, ki ga želimo rešiti. Sodelujejo z mnogimi inštituti in vabljene so tudi občine k sodelovanju na regionalnih posvetih, ki bodo potekali v januarju in februarju.

Na vprašanje, kako bo Ministrstvo za gospodarstvo podprlo različne ukrepe za udejanjanje trajnostnega turizma, je Irena Milinkovič s prisotnimi delila razmišljanja v Direktoratu za turizem o sestavnih delih razpisa, ki ga oblikujejo za ta namen. Upravičene bodo organizacije, kot jih opredeljuje Strategija trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 in prepoznava kot vodilne destinacije po posameznih makro destinacijah, in ki izvajajo funkcije nosilca razvoja in promocija turizma. Kot upravičeni stroški se bodo najverjetneje šteli tako stroški plač kot stroški zunanjih ekspertov. Razpisana sredstva bodo namenjena razvoju turističnih produktov (vendar le v vzhodni kohezijski regiji) in vzpostavitvi digitalnih orodij in digitalne promocije turistične ponudbe.

Kakšna so pričakovanja STO od mikro in makro destinacij pri doseganju skupnih ciljev je povedala Petra Čad, iz Slovenske turistične organizacije z enim odgovorom, to je zelena shema. Občine so spodbujevalci in se morajo zavzemati za trajnostni turizem. Občine so v pomoč javnim zavodom, so partner. Njihov cilj je zelena Slovenija. Napovedala je še, da bodo v januarju objavili nov, že četrti, poziv za zelene destinacije, ki ga bodo predstavili na delavnici, in povabila vse prisotne, ki se še niso odločili za ta korak, da to storijo v novem letu.

Jana Apih je k Zeleni shemi dodala, da je proces certificiranja dodana vrednost za destinacije, ne le na koncu pridobljen cerifikat. Iz prakse je izpostavila povezave krožnega gospodarstva s procesi certificiranja, ki jih kot akreditirani partner izvajajo v Zavodu Trajnostni turizem Goodplace. V Kranjski gori so na primer ocenjevali hotel in povabili nevladno organizacijo, ki je naredila posnetek stanja različnih vrst odpadkov, ki nastajajo v hotelu. Med njimi so izbrali tiste, ki so se jim zdeli zanivimivi in izdelali iz njih spominke hotela za goste (torbice, vrečke, ...). V Hotelu Park, ki je bil predstavljen tudi med primeri dobrih praks, je izpostavila čebelnjak na strehi in omenila Robinfood, ki viške hrane namenja za nadaljnjo rabo (npr. za juhe, ...). Certifikat je zgolj orodje za razmišljanje, kako ukrepati. Namen certifikata je tudi izmenjava dobrih praks in zaključila, da je model zelene sheme sprožil celo vrsto pozitivnih sprememb.

Po uvodnih vprašanjih gostom so bila izpostavljena vprašanja udeležencev, ki so jih posredovali na SOS pred samim dogodkom, predstavljeni so bili tudi pisno prejeti odgovori, in razvila se je živahna razprava. Zaključili smo, da prepoznavamo težave v modelih upravljanja, da ti niso učinkoviti in da je poznavanje tega področja treba nadgraditi. Veliko turistov oz. dnevnih obiskovalcev povzroča težave zaradi slabe urejenosti prometnih povezav in s tem povezane infrastrukture.

Na dogodku so prisotnim razdeljena tudi predstavitvena gradiva zloženka URBACT in Zelene sheme slovenskega turizma.

Prosojnice z okrogle mize (zbirno).

Fotogalerija