Novi URBACT projekti v ospredje postavljajo ljudi

Seveda vsi URBACT projekti poudarjajo potrebo po sodelovanju najrazličnejših deležnikov, tako da je vključevanje prebivalstva do neke mere vedno prisotno. Toda tokrat je malo drugače. Upal bi si trditi, da ta krog projektov veliko več pozornosti posveča prebivalcem in njihovi aktivni vlogi pri urbanem razvoju. To nedvomno izhaja iz vse večjih dvomov o upravljanju na splošno, na vseh ravneh, in še zlasti nezaupanju v vladajoče institucije. URBACT v tem kontekstu deluje, kot je deloval že vedno: odseva širše probleme mest v Evropi in krepi zmogljivosti za spremembe.

Kakšni so torej ti projekti?

Podrobneje si poglejmo štiri nove projekte.

Omrežje CHANGE! se osredotoča na oblikovanje javnih storitev z upoštevanjem družbenih razsežnosti. Navezuje se na premik v paradigmi javnih storitev po vsej Evropi, ki skuša z vse manjšimi viri zadovoljiti vse večje potrebe, in prepoznava potrebo po drugačnem načinu razmišljanja, eksperimentiranju in socialnih inovacijah na ravni mest.

Omrežje vodi Eindhoven, ki je bil z vzpostavitvijo portala WeEindhoven eden od pionirjev pri vključevanju prebivalcev. Projekta se opira na britansko analizo možnosti postsocialne države. Izhajajoč iz dela Collaborate in Participle poudarja potrebo po nečem, kar definira kot odnosno socialno državo (relational welfare) ter posebej izpostavlja potrebo po kohezivni skupnosti in rešitvah, ki prihajajo od spodaj. Naslanja se tudi na znan primer Swindona, ki se pojavlja v URBACT študiji, kjer so socialno ogrožene družine zaradi načina in obsega javnih posegov ostale brez moči.

Novi modeli skupnostnega oblikovanja se kažejo kot najučinkovitejša pot naprej. Zahtevajo oblikovalski način razmišljanja, etnografski pristop in novo vlogo in aktivnosti občine. Čeprav smo v zgodnji fazi revolucije javnega sektorja, je po vsej Evropi zaznati veliko uspešnih projektov. CHANGE! bo poskušal spoznati obstoječe in spodbuditi nove.

Mesto Gdansk je partner v projektu CHANGE! pa tudi v projektu Boostino, še enem novem omrežju. Kot pojasnjujejo v URBACT študiji o mestih in socialnih inovacijah, išče to poljsko mesto nove načine vključevanja prebivalcev v svoje procese odločanja. Glavni zagovornik tega pristopa je župan Pawel Adamovicz, veteran Solidarnosti, ki je na vladi od leta 1998 in na vplivne položaje v občinski upravi postavlja popolne outsiderje. Gdansk je celo vodilni partner omrežja BoostInno.

Četverna vijačnica je sicer pomemben koncept za BoostInno, toda vloga prebivalcev ni njegova glavna tema. Omrežje kot izjemno pomembno izpostavlja javno upravo in njihov potencial za oblikovanje socialnih inovacij. Tako kot za CHANGE! status quo za njih ni rešitev, toda mestne uprave prepoznavajo kot ključni motor za spremembe. Obe omrežji je navdihnila tudi spirala socialnih inovacij fundacije Young Foundation.

BoostInno izhaja tudi iz dela trenutnih mislecev, kot je Mazzucato, ki poudarja ključno vlogo uprav pri spodbujanju tržnih inovacij. S tem ugovarja zakoreninjenim predstavam o javnem sektorju kot počasnem, kratkovidnem in nenaklonjenem tveganjem. BoostInno gradi na predhodnih dejavnostih URBACT omrežja My Generation at Work, ki je poudarjalo vlogo mestne uprave kot posrednika v teh novih razmerah.

Sodelovanje deležnikov in vpliv, ki ga imajo nanj nove mobilne tehnologije, je osrednje vprašanje našega tretjega projekta, Interactive Cities, pod vodstvom italijanske Genove. Če so transparentnost, kolektivno odločanje in učinkovita mesta visoko na našem seznamu odgovorov na vprašanje »kaj?«, so informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT) vse pogosteje odgovor na vprašanje »kako?«. Omrežje Interactive Cities bo raziskovalo naraščajoče število digitalnih mestnih platform, ki se povezujejo s prebivalci. Tudi tiste, ki prebivalce informirajo in jim omogočajo, da zavzamejo bolj aktivno vlogo v lokalni demokraciji. Open Ahjo iz Helsinkov in nexthamburg sta dobra primera teh novih orodij digitalne uprave.

Ukvarjali se bodo tudi z uporabo velikega podatkovja (big data). Boljše načrtovanje in investicijske odločitve, ki temeljijo na poznavanju podatkov v realnem času, imajo izjemne potencialne koristi, še zlasti na področju, kot je mobilnost. Nevladna organizacija PUSH je v Palermu kot osrednjo aktivnost kampanje, ki je nagrajevala trajnostne potovalne izbire uporabila aplikacijo Traffico2, in tako prispevala k spremembi načina razmišljanja v mestu. Mestne uprave in prevozniki lahko kot nosilci velike količine podatkov pomembno prispevajo k temu premiku.

Najbolj zanimive so situacije, kjer se križajo mobilnost, gospodarstvo in dostopnost. Varšava na tem področju orje ledino z rastočim naborom uspešnih aktivnosti, ki vključujejo Instagram račun insta_warszawa in urbani informacijski sistem Virtual Warsaw. Virtual Warsaw, navigacijsko orodje za slepe in slabovidne, temelji na signalnih oddajnikih in ima širšo uporabnost, ki jo mestna uprava in partnerji sedaj šele raziskujejo.

Uporaba novih tehnologij je pomemben del našega četrtega primera, omrežja Agri-Urban. Morda se zdi primer v primerjavi s preostalimi tremi nenavaden, saj partnerji omrežja razvijajo načrte za prehranjevalne sisteme. Toda če pogledamo globje, lahko vidimo podobnosti.

Agri-Urban, ki ga vodi Baiena v Andaluziji, izhaja iz želje po zdravi, lokalno pridelani in cenovno dostopni hrani. Projekt združuje prastar odnos med mestom in njegovim ruralnim zaledjem s sodobnimi podjetniškimi pristopi ter poudarja kratke dobavne verige, dinamično podjetništvo in uporabo tehnološko podprte učinkovite pridelave.

Evropska mesta ponovno premišljujejo o svoji vlogo pri pridelavi hrane. Njihova prizadevanja se izkazujejo v različnih oblikah, kot sta gibanje Nomadic Green Berlin in bristolski sistem načrtovanja, ki daje prednost lokalnim pridelovalcem v mestu. Med temi mesti sta tudi Rim s svojo navdihujočo kampanjo All For Quality in Södertälje, ki preko javnih naročil šolam zagotavlja zdravo, lokalno pridelano hrano. Prakso so prenesli iz pilota, ki so ga izvedli v URBACT projektu Diet for a Green Planet. Vse to zahteva nov partnerski pristop, v okviru katerega prebivalci zavzemajo veliko aktivnejšo vlogo, mestna uprava pa jim to omogoča in jih pri tem podpira.

Katere so skupne teme in zakaj zdaj?

Verjetno ste že opazili rdeče niti teh projektov:

• Višja stopnja vključevanja prebivalcev v razvoj storitev, njihovo izvajanje in odločanje
• Uporaba tehnologije za povečanje transparentnosti, spodbujanje učinkovitosti in izboljšanje odločitev za naložbe
• Novi načini sodelovanja deležnikov, pri kateri so pomembni prebivalci in kjer mestne uprave prevzemajo ključno vlogo pri posredovanju in koordinaciji

Čeprav smo se v tem članku osredotočili samo na štiri URBACT omrežja, te pomembne teme naslavljajo tudi mnoga druga. Značilne so se čas, v katerem se nahajamo. Zakaj so te teme sedaj tako aktualne? Na delu so številni dejavniki, kot je krčenje mestnih proračunov skupaj s kompleksnimi gospodarskimi, okoljskimi in družbenimi problemi v naših mestih. Poleg tega po skoraj desetletju od začetka globalne finančne krize še naprej spremljamo upadanje zaupanja v institucije, politične voditelje in, kar je najbolj zaskrbljujoče, institute demokracije.

Vsa štiri predstavljena omrežja gradijo na temah, ki so trenutno v evropskih mestih izjemno odmevne. To vključuje naraščajoče navdušenje mnogih posameznikov, ki želijo aktivno prispevati k oblikovanju prihodnosti. Poleg tega v mnogih mestih opažamo nove modele vladanja, ki so bolj odprti za oblikovanje rešitev skupaj s prebivalci. Kot smo videli, ponujajo nove digitalne platforme drugačne načine upravljanja in soupravljanja. Uporaba digitalnih orodij za nove pristope je pomembna tudi zato, ker so ta ista orodja spremenila pričakovanja prebivalcev v zvezi s storitvami.

Kako lahko URBACT pomaga omrežjem pri uresničevanju njihovih ciljev?

V tem članku sem navedel nekaj evropskih zgodb o uspehu, ki izvirajo iz študij stanja predstavljenih projektov in bodo kmalu tudi javno dostopne. Vemo pa, da poleg uspešnih primerov veliko evropskih mest, ki se še spopadajo z različnimi izzivi. To se je izkazalo tudi na nedavnem dogodku Mreže za urbani razvoj Generalnega direktorata za regionalno in mestno politiko (Urban Development Network – UDN) v Sevilli, kjer je bilo vključevanje prebivalcev v procese odločanja pomembna tema.

Prevladujoč vzorec po Evropi v novem programskem obdobju je pospešena decentralizacija mestnih uprav oziroma demokratizacija procesov odločanja. Običajno je ne spremlja povečanje virov, zato je potreba po optimiziranju obstoječih resursov vse večja. Istočasno sta kompleksnost in razsežnost izzivov, s katerimi se soočajo mesta, na zgodovinsko visoki ravni. V neformalnih pogovorih bodo mnogi priznali, da se počutijo izdani s strani regionalnih in nacionalnih uprav in obsojeni na poraz.

V teh razmerah so najboljši zavezniki mest druga mesta. URBACT omrežja ponujajo priložnost prav za sklepanje zavezništev. Nudijo tudi prostor za eksperimente. Nudijo prostor za izmenjavo izkušenj. In kar je najpomembnejše, nudijo prostor za učenje, in učenje skozi prakso (learning by doing), tako za župane in mestne menedžerje kot zaposlene, ki so v neposrednem stiku z občani. Vse to nudi program URBACT preko sodelovanja v omrežjih, pa tudi z enkratnimi dogodki, kot je URBACT poletna univerza.

URBACT poletna univerza je poglobljena izobraževalna izkušnja, na kateri se zberejo URBACT deležniki iz vse Evrope. Udeleženci tri dni skupaj oblikujejo rešitve za celo vrsto aktualnih izzivov, s katerimi se sooča namišljeno mesto. Gre za zabavno, navdihujoče potovanje, ki nudi priložnost za tkanje vezi s kolegi iz drugih držav EU. Dogodka se s podporo URBACTA udeležujejo delegati iz več kot 200 mest. Letos bo poletna univerza potekala v drugi polovici avgusta na Nizozemskem.

Poletna univerza je odlična priložnost za dodatno izobraževanje in mreženje za mesta, ki sodelujejo v URBACT omrežjih. Za vsa mesta, ki niso partnerji v URBACT omrežjih, se trudimo izkušnje širiti na druge načine, kot so družabni mediji, spletna stran in novi produkti ter drugi dogodki. Želimo si, da spremljate naše delo, delite svoje izkušnje in zgodbe in aktivno sodelujete v veliki URBACT razpravi.