You are here

Novi slovenski partnerji v URBACT omrežjih

Edited on

16 July 2021
Read time: 1 minute

Ko najdete recept, ki deluje – kaj storiti drugega, kot ga ponoviti!

 

Prva generacija prenosnih omrežij je uspešno zaključila s svojim delom. Bogate rezultate teh omrežij smo lahko spoznali na URBACT Festivalu mest v juniju, več o njih pa je mogoče prebrati tudi v publikaciji Good Practice Transfer – Why not in my City?. URBACT je zato ponudil priložnost novim mestom, da spoznajo te dobre prakse.

 

Vodilni partnerji prenosnih omrežij so oblikovali nova partnerstva z namenom, da v naslednjih 18 mesecih prenos dobre prakse ponovijo še v drugih mestih. Ponovni prenos bo izvedlo 7 omrežij, in sicer so to BluAct II, BioCanteens#2, Playful Paradigm II, TechRevolution 2.0, RU:RBAN Second Wave, Volunteering Cities + in BeePathNet – Reloaded, ki ga vodi Mestna občina Ljubljana.

URBACT skupnost se je s temi omrežji ponovno razširila, saj več kot polovica 34 partnerskih mest prvič sodeluje v programu URBACT. Med njimi sta tudi dva slovenska partnerja, in sicer Regionalni razvojni center Koper, ki sodeluje v omrežju BluAct II, in Občina Grosuplje, ki sodeluje v omrežju PLAYFUL PARADIGM II.

Dobra praksa, ki jo bo Regionalni razvojni center Koper prenašal iz Pireja je Blue Growth Initiative. Gre za prvo (2014) uveljavljeno inovacijsko tekmovanje na ravni EU za pomorsko / modro gospodarstvo, ki prispeva k razvoju podjetništva in podpira ustvarjanje novih podjetij in delovnih mest. Leta 2020 se je preimenovalo v BGPiraeus in vključuje oddajo inovativnih predlogov, ocenjevanje, podelitev nagrad in inkubacijski program. Začetna osrednja komponenta, Marinescape, ekosistem s štirimi vijačnicami, je bila nadgrajena v lokalno skupino z namenom, da se razvije v grozd.

Občina Grosuplje pa se bo od Udin/Vidma učila o igrivi paradigmi. Igriva paradigma povečuje zmožnosti mest za odzivanje na globalne izzive, vključno s tistimi, ki so se pojavili v času covid19. Spodbuja vključevanje, medgeneracijsko solidarnost, cilje trajnostnega razvoja, odpornost in zdrav življenjski slog. Igra je resna stvar in lahko vpliva na boljšo prihodnost mest. Igriva paradigma pomaga pri premisleku o blaginji in jo je mogoče prilagoditi drugim okoljem, saj je igra univerzalna dejavnost, ki je po svoji naravi blizu vsakemu posamezniku.

Novi partnerji bodo lahko izkoristili bogate izkušnje mest z dobro prakso, pri tem pa jih bo podpiral strokovnjak, ki je vodil že prvotno prenosno omrežje. Veliko dela, povezanega z razčlenitvijo dobre prakse na manjše sestavne dele, je bilo že opravljenega, zato bo po pričakovanjih prenos v drugo veliko lažji.

Več o novem valu prenosnih omrežij lahko preberete v izvirnem članku tukaj.