Nova urbana agenda se mora odločneje lotiti migracij

Dadaab ima 330.000 prebivalcev in je tretje največje mesto v Keniji. Ustanovljeno je bilo leta 1992. Ne gre za eksperiment v mestnem načrtovanju, temveč za skupino begunskih taborišč, ki so jih Združeni narodi postavili za trume ljudi, ki so bežale pred državljansko vojno v Somaliji.

Aprila je kenijska vlada naznanila, da bo največje taborišče na svetu, ki se še vedno širi, naslednje leto zaprla. To ni prva taka grožnja s strani kenijske vlade. Po nekaterih navedbah naj bi šlo samo za način zagotavljanja financiranja s strani mednarodne skupnosti.

Kljub temu lahko kontroverzna odločitev povzroči selitev več sto tisoč ljudi iz taborišč v Nairobi – če jim bodo Kenijci dovolili ostati – ali nazaj čez mejo v velika mesta, kot je Mogadiš. Možni razplet Dadaaba je samo najnovejši primer, kako so mesta postala nova begunska taborišča. Podoben scenarij se odvija v Evropi, ki se spopada z največjo humanitarno krizo od konca druge svetovne vojne.

Letošnje leto je odlična priložnost za razmislek o odnosu med mesti in begunci na mednarodni ravni. Spomladi je Istanbul gostil prvi Svetovni humanitarni vrh, katerega namen je bil uvedba pomembnih reform v svetovnem humanitarnem sistemu. Septembra bodo Združeni narodi v New Yorku gostili enodnevni vrh na temo migracij in beguncev. Oktobra pa se bo 30.000 ljudi udeležilo konference Habitat III v Quitu v Ekvadorju, kjer bodo sprejeli Novo urbano agendo, 20-letno strategijo o urbanizaciji.

Na Svetovnem humanitarnem vrhu se je skupina arhitektov, urbanistov, strokovnjakov združenih narodov in lokalnih javnih uslužbencev spopadala s tem vprašanjem, ki je mnoge ujel nepripravljene, še zlasti v Evropi. »Nasloviti moramo novo realnost,« je povedal atenski podžupan Lefteris Papagiannakis. »Mesta morajo biti pripravljana nastaniti različne vrste ljudi in odgovoriti na težke razvojne izzive.«

Grčija se z begunsko krizo spopada v prvi bojni liniji. Veliko pozornosti so deležni mali grški otoki, kamor po grozljivem potovanju po morski poti iz Turčije najprej prispejo begunci, vendar jih malo tam ostane. Velika mesta, kot so Atene, so prvi kraj, kjer se nekateri odločijo ostati, čeprav jih večina poskuša priti v bolj živahna gospodarstva severne Evrope.

Pritok beguncev je naletel na deležen resnega odpora evropskih desničarskih krogov, odločitev, ki jo Papagiannakis odkrito obsoja. »Odziv EU na to je gradnja ograj – žrtvovanje človekovih pravic za zaščito lastne blaginje,« pravi. »Zame je to problem: Evropa noče deliti svoje blaginje, temveč jo hoče obdržati zase.«

Migranti so deležniki

Zadnja razmišljanja kažejo, da je ta nazadnjaški pristop zgrešen. Ksenofobija je dejansko slabo gospodarstvo, pravijo mnogi. »Povezave med raznolikostjo in priložnostjo niso nikjer tako očitne kot v današnjih mestih,« pravi namestnik generalnega sekretarja Združenih narodov Jan Eliasson. »Dvosmerna dinamika med migracijami in mesti je vse bolj prepoznana kot pozitivna.«

Za države s starajočim se prebivalstvom, kot so mnoge evropske, predstavljajo migranti svežo energijo za podporo mestom, ki se krčijo, in revitalizacijo sosesk. Migranti se pogosto zaposlujejo slabše plačanih delovnih mestih, ki so nujna za zdravo gospodarstvo, njihov podjetniški duh pa prispeva v lokalne davčne blagajne. Povezave z domovino lahko spodbudijo trgovanje med državami, ki so prej imele malo stikov.

V luči teh trendov je Eliasson povedal: »Gradimo naše politike na vrednosti, ki jo migranti prinašajo v našo družbo: gospodarska in demografska rast, razvoj in, to želim posebej poudariti, lepoti raznolikosti naših nacionalnih držav.«

Ioana Popp, predstavnica Mednarodne organizacije za migracije (IOM) je pohvalila delovni osnutek Nove urbane agende, ki je bila objavljena aprila in o kateri sedaj razpravljajo v okviru Združenih narodov, saj prepoznava migracije kot dejavnik, ki lahko spodbudi rast mest. Kljub temu pravi, da je razočarana nad izvedbenim delom dokumenta: »Predvidenih ni nobenih ukrepov, ki bi te točke podprli«.

Medtem ko se diplomati pogajajo o določbah Nove urbane agende, Popp predlaga, da pri določbah dokumenta o upravljanju mest pomembno vlogo igrajo migranti, ne glede na to, ali so formalno prepoznani kot državljani. »Migracije so gonilo za mesta in rast naselij,« pravi, zato je nujno, »da oblikovalci politik in javni uslužbenci migracije eksplicitno in sistematično vključijo v načrtovalski in upravljalski cikel«.

Prepričana je tudi, da bi morali biti prepoznani kot »deležniki« v mestih – tako kot druge skupine, ki jih prepoznava Nova urbana agenda, kot so ženske, mladi in starejši.

Naslednja generacija

Frédéric Vallier, generalni sekretar Sveta evropskih mest in regij (CEMR), pripisuje trenutne pomanjkljivosti Nove urbane agende potrebi Združenih narodov, da spremenijo svoj način razmišljanja.

Čeprav je Agencija ZN za begunce (UNHCR) že leta 2009 uradno pričela z delom na temo beguncev v mestih, je potrebno kar neka časa, da se načini razmišljanja v tako ogromni organizaciji spremenijo, pravi. »Združeni narodi imajo veliko izkušenj z begunci in postavljanjem taborišč,« je povedal za Citiscope. »Zdaj je situacija drugačna – govorimo o integraciji ljudi v družbo«.

Dosedanje izkušnje v Evropi so različne, še zlasti če pomislimo na prizore iz držav, kjer gradijo ograje na mejah in naseljujejo ljudi v taborišča – Dadaab se ponavlja. Toda obstajajo tudi svetle izjeme.

Vallier je posebej pohvalil Atene, kjer kljub težkemu gospodarskemu položaju opravljajo izjemno delo. Pohvalil je tudi Dunaj in München kot mesti, ki sta se zelo hitro lotili integracije migrantov. Izpostavil je programe v Amsterdamu, Frankfurtu in Rotterdamu, kjer poučujejo vse od pismenosti do vožnje s kolesom, da bi pomagali migrantom, še zlasti ženskam, pri vključevanju na trg delovne sile in sodelovanju v javnem življenju. V pariških predmestjih je kozmetično podjetje L’Oréal sponzoriralo delavnice, na katerih so se ženske naučile, kako se v skladu s francoskimi profesionalnimi standardi predstaviti na razgovoru za delo.

Zdaj si CEMR v Bruslju prizadeva za financiranje evropskega programa za mesta, namenjenega izmenjavi dobrih praks na temo migrantov in mest. Skupina želi posebej za to specializirano kontaktno osebo v vsaki državi, ki bo dosegljiva po telefonu in bo lahko informirano in strokovno odgovorila na vprašanja vsakega župana, ki se bo soočal z dnevnimi, hitro spreminjajočimi se izzivi novih migrantov.

Predlog še čaka na uresničitev. Če Nova urbana agenda odločnejše nastopi do vprašanja migracij s poudarkom na uresničevanju ciljev, bo tudi CEMR lažje prepričal Evropsko unijo, da se lahko njena podpora pri integraciji naslednje generacije Evropejcev še kako obrestuje.

Greg Scruggs, Citiscope

Citiscope is a nonprofit news outlet that covers innovations in cities around the world. More at Citiscope. org.