Nova Gorica v Thriving Streets

Maja lani je z delom začela še zadnja skupina omrežij v programu URBACT III. Med njimi je tudi pet slovenskih partnerjev. Na srečanju partnerjev januarja 2021 smo se z njimi pogovarjali o tem, kako jim kljub omejitvam, povezanim s koronavirusom, uspeva uresničevati načrtovane aktivnosti.
 

Nova Gorica sodeluje v omrežju Thriving Streets. V programu URBACT sodelujejo prvič, projekt pa na Regionalni razvojni agenciji Severne Primorske vodi Jasmina Nikić.

Thriving Streets ali Cvetoče ulice, kot so prevedli ime omrežja v slovenščino, spodbuja mesta k izboljšanju bivalnih pogojev tako, da se zmanjša motorni promet in se čim več površin spet nameni prebivalcem. Vodilni partner omrežja je mesto Parma (Italija), partnerji pa so poleg Nove Gorice še Antwerpen (Belgija), Igoumenitsa (Grčija), Santo Tirso (Portugalska), Oradea (Romunija), Debrecen (Madžarska), Klajpeda (Litva), Radom (Poljska) in London Southwark (Velika Britanija).

Projektni partnerji omrežja Thriving Streets

Manj površin za avtomobile

Nekatera evropska mesta so že uspela zmanjšati obsežne javne površine, ki jih v mestih običajno zasedajo vozeči ali parkirani avtomobili in druga motorna vozila. Pridobljen javni prostor so preuredili v zbirališča, parke, igrišča, sprehajališča, kolesarske poti in podobne površine, po katerih je gibanje omogočeno samo pešcem in kolesarjem. Tuje izkušnje kažejo, da je treba spremembe izvajati s pomočjo daljšega procesa, ki na koncu prinese koristi za vse vpletene.

Nova Gorica si želi po tujih zgledih preurediti območje v Solkanu. Območje so identificirali v sklopu delavnic, ki so jih izvedli ob začetku projekta. Gre za staro območje Nove Gorice, ki je bil prej na italijanski strani, potem pa postal del Nove Gorice. Ta ga je ob svoji širitvi pojedla in spremenil se je v spalno naselje.

V preteklosti je bilo na tem območju sprejetih nekaj slabih odločitev. Ko se je preurejal star trg, so ga spremenili v moderen center, ki je popolnoma izgubil predhodno živost. Prej so se tukaj ljudje zadrževali in družili, sem so zahajali starši z otroki, zdaj pa so celo območje zasedajo parkirišča in ceste. Včasih so bile tukaj obrtniške delavnice, z leti pa se je vse opustilo in mnoge stare obrti so zamrle.

Delavnica s prebivalci Solkana. Foto: Urban Jeriha

Več prostora za ljudi

To si želijo spremeniti tako, da bi zmanjšali obseg motoriziranega prometa v središču Solkana. Promet je namreč postal nevzdržen, ustreznih ureditev za druge oblike mobilnosti pa sploh ni.

V okviru malih pilotnih projektov si želijo v zgornjem delu Solkana okrog cerkve začasno ukiniti parkirna mesta. Tako pridobljen trg bodo za en mesec namenili tržnici, prostor bodo opremili s klopmi, zelenjem in igrali. S tako začasno spremembo želijo prebivalcem pokazati, kakšen bi lahko bil trg, če bi ga uredili drugače.

Obenem s temi aktivnostmi spreminjajo način razmišljanja in spodbujajo spreminjanje potovalnih navad. Pomembna ciljna publika teh aktivnosti so tudi lastniki trgovin in storitev na tem območju. Te je treba prepričati, da ni nujno slabo za njihovo dejavnost, če pred lokalom nimajo parkirnih prostorov, temveč celo obratno. Na prijetnem trgu se bo zadrževalo več ljudi, ki so tudi potencialne stranke.

Pomemben dela uvajanja je sprememb je sodelovanje z javnostjo. Pred epidemijo koronavirusa so uspeli izvesti nekaj delavnic, ki so bile po pričakovanjih burne z veliko navzkrižnimi mnenji. Z iskanje konsenza si želijo nadaljevati, vendar trenutno čakajo na sproščanje ukrepov, saj je tovrstne delavnice težko izvajati prek spleta.