17 nasvetov za boljšo rabo nepremičnin v javni lasti

1. Razvijte široko sprejeto vizijo mesta
Jasna slika želene prihodnosti mesta vam bo pomagala pri sprejemanju odločitev o nepremičninah v občinski lasti. Izjemno pomembno je, da je vizija sooblikovana, široko sprejeta in da jo deli čim več deležnikov in prebivalcev. Vizija naj vsebuje tudi strateške cilje, povezane s prenovo starih stavb. Ko boste imeli jasno izoblikovano vizijo, začnite uresničevati cilje in promovirati potencial novih rab nepremičnin v javni lasti v lokalnih skupnostih.

2. Načrtujte za spremembe
Čeprav nekaterih sprememb, kot so naravne katastrofe, politične in gospodarske krize, ni mogoče pričakovati, je mnogo sprememb vendarle mogoče predvideti. Nekatere ključne odločitve, ki odgovarjajo na potrebe javne infrastrukture, kot so šole, vrtci in socialna stanovanja, so odvisne od demografskih sprememb, ki jo je mogoče dolgoročno napovedati. To je za proces načrtovanja ključno in lahko podpre odločitve o prihodnjih rabah javnih nepremičnin.

3. Zberite podatke o nepremičninah v javni lasti
Upravljanje z nepremičninami v javni lasti si pogosto deli več upravnih ravni, oddelkov in javnih podjetij. Vzdrževanje zanesljivih baz podatkov o vseh javnih nepremičninah v neki občini je zato lahko zelo zahtevno. Kljub temu je pomembno, da so ti podatki zbrani na enem mestu, da se jih redno posodablja ter da so transparentni in odprti za javnost.

Z odprtokodnimi orodji, ki temeljijo na GIS-u, lahko pri posodabljanju takih baz podatkov sodelujejo tudi prebivalci. Prebivalci lahko s crowdsourcing metodami pomagajo pri razvrščanju nepremičnin v kategorije glede na njihovo fizično stanje in možne rabe. Nekaj evropskih mest ima s temi orodji dobre izkušnje. Vodnik URBACT omrežja REFILL odgovarja na pogosta vprašanja pri mapiranju praznih prostorov.



4. Podpirajte civilnodružbene organizacije
Aktivna civilna družba je zaklad vsakega mesta. Skrbite za dobre odnose z lokalnimi prebivalci in skupinami, saj lahko izboljšajo in dopolnjujejo javne storitve. Zlasti kulturniki so lahko dobri partnerji.

Organizacije civilne družbe in aktivne državljane je modro podpirati tako praktično kot z dolgoročnim sistemskim sodelovanjem. Brezplačna raba infrastrukture in pomoč pri pravnih, birokratskih in formalnih izzivih sta enako pomembni kot dolgoročno sodelovanje. Poskusite lahko celo odpreti hišo za nevladne organizacije, kot so to storili v Rigi.

5. Prazne prostore ponudite ranljivim skupinam
Prazne prostore v javni lasti lahko najprej ponudite ranljivim skupinam, kot so brezdomci in migranti, ki jih najbolj potrebujejo. Prostor povežite s socialnimi programi, ki so namenjeni ranljivim družbenim skupinam.

K zmanjšanju izključenosti lahko veliko pripomore začasna raba praznih prostorov. Več o tem lahko izveste v reviji omrežja REFILL ali si ogledate dobri praksi iz Vilafrance del Penedes in Vasluja.

6. Uporabite kulturno dediščino kot prednost
Stare stavbe imajo pogosto posebne arhitekturne kakovosti, ki so prepoznane kot kulturna dediščina. Pri investicijah se to pogosto razume kot oviro, toda številni uporabniki stavbe kulturne dediščine cenijo in svojo identiteto celo vežejo na preteklost stavbe. Zato bodo vzdrževanju stavbe in njene okolice posvetili posebno pozornost.

Edinstvene stavbe lahko nudijo priložnosti za posebne vsebine in poskuse, kot na primer SPAZIO 13 – Creative Hub for urban regeneration in Bari.



7. Navdušite se nad začasno rabo
Prazni prostori so pogosto rezultat nasedlih investicij, ki čakajo na boljše čase. Med čakanjem na novo rabo jih lahko učinkovito uporabimo. Začasna raba je koristna za uporabnike, lastnike nepremičnin (znižajo se stroški vzdrževanja) in soseske, saj uporabniki najbolje skrbijo za okolico.

Več o začasni rabi v tem videu omrežja REFILL, nekaj primerov pa najdete v tem članku o skupnostnih prostorskih praksah.

8. Ne prodajajte praznih nepremičnin
V časih nenehnega varčevanja so nepremičnine pogosto eden od redkih virov, s katerimi mnoga evropska mesta in občine še razpolagajo. Čeprav se zdi prodaja privlačna, prinaša zgolj omejene kratkoročne koristi.

V nasprotju s prodajo prinaša odpiranje nepremičnin lokalnim skupnostim in organizacijam civilne družbe, ki dopolnjujejo javne storitve, trajne koristi. Prazne stavbe je mogoče uporabiti za vključevanje prebivalcev v kulturno dejavnost, za programe krepitve skupnosti ali reševanje socialnih problemov. V Aarhusu so s praznimi nepremičninami naslovili izključenost ranljivih mladih in brezposelnost med mladimi.

Prazne stavbe so lahko tudi vir za spodbujanje tipično urbanih gospodarskih panog, kot so kreativne in tehnološke industrije. Mesta lahko mladim podjetjem ponudijo delovne in proizvodne prostore po dosegljivih cenah. Podjetniki v kreativnem, umetniškem in kulturnem sektorju se radi nastanijo v starih, samo začasno praznih stavbah, še zlasti, če jih lahko sami obnovijo v skladu s svojimi potrebami in željami.

9. Podpirajte sodelovanje javnosti pri prenovi
Občina služi svojim prebivalcem, zato morajo biti neposredno vključeni v odločanje o rabi nepremičnin v javni lasti. Razvijte posvetovalne postopke o želeni rabi praznih nepremičnin, še zlasti za večje prazne komplekse.

Vključevanje prebivalcev v procese odločanja krepi tudi njihovo odgovornost do skupnega dobrega in spodbuja prebivalce, da se vključijo v oživljanje in vzdrževanje nepremičnin v javni lasti. Nekaj dobrih praks vključevanja deležnikov v oživljanje praznih stavb in zemljišč so razvili partnerji omrežja 2nd Chance.

Moč prebivalcev je tudi rešitev, ko je finančni kapital za prenovo praznih zgradb omejen. Ni neobičajno, da prenova temelji na socialnem kapitalu in prostovoljskem delu prebivalcev, ki se v proces prenove vključijo od spodaj navzgor.

10. Aktivno iščite začasne uporabnike
Začasna raba nepremičnin v javni lasti ima številne koristi, vendar je v malih in nazadujočih mestih po takih prostorih pogosto malo povpraševanja. Poudarjajte prednosti začasne rabe, aktivno iščite potencialne uporabnike ter pripoznajte vlogo neodvisnih lokalnih akterjev in samoorganiziranih pobud.

Začasno rabo prostorov lahko tudi testirate za krajše obdobje, recimo za en dan ali en teden. Če želite dobiti odziv prebivalcev, je preizkusno obdobje dobro uskladiti z nekim drugim dogodkom ali festivalom.

11. Postavite jasne kriterije za izbor uporabnikov
Če je povpraševanje po praznih prostorih veliko, morate postavite jasne kriterije in oblikovati transparentne postopke za izbor uporabnikov. Kriterije naj določajo dolgoročni cilji in vizija mesta, ne kratkoročne ekonomske koristi. V oblikovanje kriterijev vključite prebivalce in različne skupine uporabnikov. Eden od kriterijev je lahko delovanje v javnem interesu.

12. Pri revitalizaciji velikih praznih kompleksov začnite z majhnimi koraki
Večji kompleksi pogosto predstavljajo poseben izziv tako pri iskanju finančnih sredstev za prenovo in možnih kupcev kot uporabnikov. Zato je pametno kompleks vrniti v uporabo korak za korakom. Revitalizacijo je tako lažje obvladati, nekaj dela pa prepustite učinku snežne kepe, saj bo ena raba najverjetneje pritegnila druge in kompleks se bo postopoma napolnil.

V velikih kompleksih je pomembno zagotoviti raznolikost uporabnikov in rab, še zlasti če združujemo dolgoročne in začasne rabe. Pri prepoznavanju in določanju novih rab za velike prazne komplekse si lahko pomagamo s kulturo – kot ugotavljajo mesta omrežja 2nd Chance.

13. Posredujte med zasebnimi lastniki in potencialnimi uporabniki
Ko povpraševanje uporabnikov preseže ponudbo občinskih prostorov, prevzemite vlogo posrednika in posredujte med zasebnimi lastniki praznih prostorov in potencialnimi uporabniki.

Občina ali mesto lahko premosti pomanjkanje zaupanja, ki zasebne lastnike pogosto odvrne od oddajanja prostorov organizacijam civilne družbe. Vlogo posrednika lahko z mandatom občine prevzame tudi druga organizacija, na primer nevladna, ki lahko deluje bolj fleksibilno in z manj formalnimi omejitvami.

Več informacij o tem, kako posredovati med deležniki za začasno rabo, lahko najdete v tej reviji REFILL ali raziščete primer dobre prakse v Antwerpnu.



14. Podpirajte mreženje med uporabniki
Če si več skupin uporabnikov in organizacij deli stavbo, je pomembno, da vzpostavijo dobre delovne odnose in sinergije. Delo z vzdrževanjem se s tem močno zmanjša, zato podpirajte mreženje med uporabniki.

V velikih kompleksih je mogoče lažje vzdrževanje in delitev odgovornosti doseči s skupno platformo. Platforma se lahko tudi formalizira v reprezentativnem telesu, ki skrbi za upravljanje ter posreduje med lastnikom in uporabniki.

Oglejte si URBACT dobro prakso iz Chemnitza, kjer so propadajoče stanovanjske stavbe oživili s povezovanjem lastnikov, investitorjev, uporabnikov in javne uprave.

15. Raziščite potencial socialnih inovacij
Nevladne organizacije in druge civilnodružbene organizacije so pogosto vir socialnih inovacij. Te lahko neposredno prispevajo k prenovi in oživitvi nepremičnin v javni lasti, jim dvignejo gospodarsko in družbeno vrednost ter istočasno bogatijo lokalne skupnosti. Podprite jih in jih vključite v občinske projekte prenove.

Deset korakov do socialnih inovacij v mestih najdete na strani 55 v tej URBACT brošuri, za več zamisli, kako spodbujati in razvijati socialne inovacije, pa preklikajte spletno stran omrežja BoostInno.

16. Pustite prostor novim modelom upravljanja
Če se soočate s pomanjkanjem finančnih virov, eksperimentirajte in spodbudite potencialne uporabnike k razvoju inovativnih pristopov in novih modelov upravljanja z nepremičninami v javni lasti. V odnosih z uporabniki bodite fleksibilni in odprti za inovacije v modelih upravljanja. Glasgow na primer spodbuja trajnostne zadruge in socialna podjetja – še en pristop, ki je prejel URBACT nagrado za dobro prakso.

Nekateri poskusi oživljanja praznih prostorov bodo neuspešni. Na razloge včasih ne morete vplivati. Ne dovolite, da bi vas to odvrnilo od preizkušanja novih načinov sodelovanja in upravljanja.

17. Spodbujajte rabo nepremičnin v državni lasti
V mnogo mestih prazni prostori, zlasti veliki kompleksi, niso v lasti občine, ampak državne ali regionalne uprave. Komunikacija med lastnikom in uporabniki je zato veliko težja. V takih primerih lahko občina nastopi kot posrednik ter podpre upravljanje in vzdrževanje nepremičnine.

So vam nasveti všeč? Zavežite se k uresničevanju NIFOB smernic in spodbujajte rabo nepremičnin v javni lasti kot orodje za usmerjanje urbanega razvoja v malih in srednje velikih mestih. Več informacij tukaj.

Za več primerov in rešitev preiščite URBACT bazo dobrih praks ter sledite omrežjema REFILL in 2nd Chance.


Te smernice o boljši rabi praznih javnih nepremičnin so razvili partnerji projekta NIFOB – New Ideas for Old Buildings. Projekt se osredotoča na izboljšanje upravljanja z nepremičninami v javni lasti s sodelovanjem javnosti.

Petra Očkerl, 17 hacks to make the most of public property in your city