Čebelja pot za samooskrbo Mestne občine Ljubljana

Tradicija čebelarjenja v Ljubljani in njeni okolici sega že v čas prvih prazgodovinskih naselbin. Danes na območju Mestne občine Ljubljana deluje kar 3 % vseh slovenskih čebelarjev, ki imajo več kot 4.500 panjev.

Mestna občina Ljubljana v svoji strategiji razvoja podeželja poudarja pomen kakovostne hrane in lesa za samooskrbo ter njune sonaravne pridelave, k čemur naj bi prispevalo povečanje čebelarstva tako na podeželskih kot urbanih območjih občine. Za spodbujanje čebelarstva, tudi urbanega, in vzpostavljanje ugodnih pogojev za čebelarje si Mestna občina Ljubljana prizadeva z različnimi ukrepi, ki so jih združili v program Čebelja pot.

Občina čebelarje spodbuja, da čebele vzrejajo sonaravno in ekološko ter podpira in prisluhne vsem prebivalcem, ki jih to zanima. Za vzrejo čebel je ključna zadostna količina površin za pašo, kar je v zeleni Ljubljani izvedljivo, občina pa kapacitete še krepi. Tako javne zelene površine opremlja z medovitimi rastlinami in drevesi, na drugi strani pa si prizadeva odstraniti vse sovražnike čebel, kot so pesticidi, proste kisline, ostanki težkih kovin in genetsko spremenjeni organizmi. Rastline, ki jih občina zasaja na svojim površinah, naj bi bile povečini avtohtone in naj bi zagotavljale biotsko raznovrstnost.

Za umeščanje čebelarjenja v urbani prostor je mesto poskrbelo s posebej za ta namen oblikovanimi čebelnjaki in stojišči za panje. Poleg fizičnih posegov v prostoru in ukrepov pri vzdrževanju zelenih površin so za spodbujanje čebelarjenja ključne izobraževalne in ozaveščevalne aktivnosti.

Pri programu Čebelja pot sodeluje kar 32 različnih akterjev, od izobraževalnih in kulturnih institucij, institucij povezanih z zdravjem do gospodarskih institucij ter seveda čebelarjev in čebelarskih društev, ki vsaka na svoj način skrbijo za dobrobit čebel v mestu. Na šolah potekajo čebelarski krožki, čebele pa so tudi del različnih učnih poti, ki poleg domačih šolarjev in odraslih pritegnejo tudi številne obiskovalce.

Čebelja pot je tako dober primer sodelovanja med čebelarji, prebivalci, zasebnimi podjetji in mestno upravo, ki združujejo naravno in kulturno dediščino, kulinariko, obiske panjev in mestne zelene površine kot tudi trinajst teras nad mestom, kjer domujejo mestne čebele. Primer takšnega urbanega čebelnjaka se nahaja na strehi Cankarjevega doma v samem središču Ljubljane.
Mestna občina Ljubljana načrtuje, da bo program Čebelje poti nadgradila še z zgodbo o divjih opraševalcih in gradnjo okolju prijaznih lesenih čebelnjakov z zelenimi strehami.

Če vam je dobra praksa všeč, lahko zanjo glasujete tukaj.

Ljubljana je bila nagrajena tudi za vključevanje prebivalcev v procese odločanja. Občina Kranj je prejela nagrado za prenovo sosesle Planina. Druge nagrajene prakse najdete tukaj.

Viri: www.ljubljana.si, Strategija razvoja podeželja Mestne občine Ljubljana za programsko obdobje 2014–2020