Zdravje v javnem prostoru: izziv neaktivnih prebivalcev

Kako mesta spodbujajo aktivnost svojih prebivalcev?

Mnogo mest po vsem svetu prepoznava potrebo po ukrepih za večjo fizično aktivnost prebivalcev pa tudi konkurenčno prednost, če te ukrepe obravnavajo kot prioriteto. Veliko občin, zasebnih podjetij in raziskovalnih institucij je v zadnjih letih sprejelo posebne načrtovalske in oblikovalske strategije za spodbujanje gibanja v urbanih okoljih.

Nike je po škandalih v zvezi z otroško delovno silo in plazu kritik okrepil svoje aktivnosti za krepitev korporativne družbene odgovornosti in leta 2012 objavil poročilo z naslovom Designed to Move, akcijski program za fizično aktivnost. Gre za globalno pobudo, s katero želi Nike obrniti trende in fizično aktivnost ponovno vključiti v vsakdanje življenje. Poročilo je izpostavilo alarmantno stanje, saj so ugotovili, da »če ne bodo sprejeti določeni ukrepi, bo do leta 2030 fizično neaktivne pol kitajske in pol ameriške populacije, kar skupaj s tretjino britanskega in tretjino brazilskega prebivalstva predstavlja milijardo ljudi«. To je mnogo mest po svetu spodbudilo k prvim korakom.

New York je med prvimi objavil smernice za oblikovanje urbanega okolja, ki spodbuja aktivnost. Pripravil jih je Centre for Active Design, center za aktivno oblikovanje, neprofitna organizacija, katere poslanstvo je uveljaviti zdravje in gibanje kot prioriteti pri oblikovanju in gradnji stavb, ulic in sosesk.

V Veliki Britaniji so leta 2014 ustanovili komisijo za fizično aktivnost, ki si prizadeva za nov pristop k spopadanju s problemom neaktivnosti na nacionalni ravni. Komisija, ki poudarja čezsektorsko metodo dela, je skupaj z vodilnimi organizacijami tretjega sektorja, kot sta britanska fundacija za srce in fundacija za mlade, oblikovala nacionalno koalicijo. Britanski svet za oblikovanje, Design Council, je leta 2014 iz istih razlogov zagnal svojo pobudo Active by Design. Namen pobude je pomagati nacionalnim in lokalnim upravam, investitorjem, oblikovalcem in skupnostim spodbujati aktivno življenje. Prevzeli so vodilno vlogo pri promociji takega načina urejanja prostora, ponujajo izobraževanja in projektno podporo pri oblikovanju novih prostorov in prenovi obstoječe infrastrukture.

Poleg teh koalicij in pobud so se aktivirala tudi druga mesta v Veliki Britaniji. Liverpool, na primer, je razvil čezsektorsko strategijo za boj s podpovprečno pričakovano življenjsko dobo in neaktivnostjo. Edinburg vedno več vlaga v kolesarske sheme, medtem ko si londonski mestni okraji prizadevajo za širjenje con z omejitvijo 30 km na uro in s tem spodbujajo aktivni transport.

Kopenhagen, ki je znan po eksperimentalnem razmišljanju »out of the box«, je eden od pionirjev strategij aktivnega življenja. Mesto tesno sodeluje z univerzami in storitvenim sektorjem, kot sta fundacija za kulturo in šport ter center za šport in arhitekturo na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Kopenhagnu. Slednji je prvi razvil smernice za boljšo integracijo športa v grajeno okolje. Njihovo poročilo o arhitekturi za aktivacijo prebivalcev (2012) vsebuje več dobrih praks, uporabne ukrepe in vsakdanje ideje za izboljšanje grajenega okolja. V mestih, ki vlagajo v fizične aktivnosti v javnih prostorih, so že vidni rezultati. Kopenhagen, ki je začel povečano vlagati v javne prostore že v sedemdesetih, beleži 65-% povečanje števila kolesarjev in občuten padec tako v obsegu kot hitrosti motoriziranega prometa. Danska prestolnica je vodilna tudi pri razvoju shem za doseganje najbolj ranljivih skupin vključno z narodnimi manjšinami. Poleg teh izstopajočih primerov je še veliko mest, ki razvijajo, izvajajo in kreativno odpirajo prostore za kolektivno telesno aktivnost, pogosto brez velikih vlaganj, vendar z močjo novo idej.

Zdravje, šport in prostorsko načrtovanje v URBACT omrežju Vital Cities

Omrežje Vital Cities se ukvarja s preoblikovanjem javnih prostorov z močjo in skupnim jezikom športa za spodbujanje zdravega življenjskega sloga, pri tem pa se posebej osredotočajo na socialno ogrožena stanovanjska okolja. Partnerji omrežja Vital Cities se zavedajo, da spodbujanje neaktivnih prebivalcev k obisku športnih površin ni smiselno. Resnično učinkovita je preobrazba vseh javnih prostorov v dostopna prizorišča za fizično aktivnost vseh družbenih skupin. Priložnosti za šport je treba ustvariti tam, kjer ljudje stanujejo, in jim omogočiti vadbo v čistih, varnih, zelenih in aktivnostim prijaznih lokalnih okoljih.

Omrežje Vital Cities se posveča petim ključnim temam: (1) prepoznavanje skupnostnih pobud, (2) informacijsko-tehnološki ukrepi za preoblikovanje javnih prostorov, povezanih s prostočasnimi športnimi aktivnostmi, (3) boljša usklajenost mestnih servisov za spodbujanje zdravega življenjskega sloga in (4) oblikovanje inovativnih fizičnih aktivnosti za spodbujanje športa v javnih prostorih in organizacijo inovativnih dogodkov za promocijo zdravega življenjskega sloga. Partnerska mesta že imajo nekaj izkušenj pri načrtovanju fizičnih aktivnosti v javnih prostorih, njihove zgodbe lahko služijo kot zgled, kaj je mogoče storiti, tudi z minimalnimi vložki.

Aktivni lokalni posamezniki v Usti-nad-Labem

Češko mesto Usti-nad-Labem ima dve zanimivi praksi, ki sta jih predlagala in podprla posameznika, tesno povezana z lokalno skupnostjo. Njuni zamisli sta se udejanjili v preprostih in učinkovitih praksah, ki jih je mogoče enostavno prilagoditi in uvesti tudi v drugih okoljih.

Prvi primer je osnovna šola Predlice, kamor večinoma hodijo otroci iz romske skupnosti. Ravnatelj šole, Martin Kosnar, je znan športnik, šampion v dvigovanju uteži, o čemer se lahko prepričamo, ko vstopimo v njegovo pisarno, polno pokalov. S svojim športnim slovesom in nežnim pristopom je uspel pridobiti dodatne investicije v športna igrišča ter preko posebne zaposlitvene sheme zagotoviti njihovo varovanje. Zunanja športna igrišča in površine so tako odprti tudi po koncu pouka ter omogočajo staršem, da se gibajo skupaj s svojimi otroki. Ideja se je izkazala za uspešno in ima izjemno podporo pri lokalni skupnosti.

Drugi primer je pot »6 minut za zdravje«. Lokalna kardiologinja je ugotovila, da ljudje pogosto prepozno pridejo na preglede, povezane s srcem, pljuči in ožiljem. Zato je podala pobudo za ureditev poti »6 minut za zdravje« v javnem parku Metsky, kjer lahko prebivalci sami testirajo svojo telesno kondicijo. Pot je opremljena z mejniki, ki označujejo razdalje, in štoparico, ki meri napredek na poti. Pot se uporablja tako, da uporabnik preprosto začne teči ali hoditi po poti, ob tem pa spremlja uro, saj ima na voljo le 6 minut. Z mejniki spremlja prepotovano razdaljo in na informativnih tablah odčita posamezne kazalnike svojega  zdravstvenega stanja. Pot je opremljena tudi s telefonskimi številkami in spletnimi stranmi zdravnikov, na katere se lahko prebivalci obrnejo. Ureditev poti so finančno podprla podjetja, ki nudijo zdravstvena zavarovanja, in pobudnica s svojim prispevkom, mesto pa je poskrbelo za prostor.

Nenavadna športna prizorišča: Horten

Pozimi v hudem mrazu je zaradi velike količine snega parkirišče v norveškem mestu Horten (v regiji Vestfold) pretežno nezasedeno. Občina se je domislila, da bi lahko ta prostor namenila drsališču. Ureditev je bila zelo enostavna in je zahtevala minimalni finančni vložek. S parkirišča so očistili sneg, nato pa so ga polili z vodo, ki se je hitro spremenila v debel led. Tako so ustvarili izvrstno drsališče v središču mesta.

Prebivalci so bili nad drsališčem sprva zelo presenečeni, potem pa so ga začeli z veseljem uporabljati tako podnevi kot ponoči. Mesto je poskrbelo tudi za razsvetljavo, tako da je mogoče drsati tudi ponoči, skupina prostovoljcev pa posoja drsalke tistim, ki jih nimajo. »Čudovito je bilo videti, kako so se ljudje razveselili nove priložnosti za športno aktivnost. Parkirišče je postalo priljubljeno srečevališče za otroke različnih starosti, pridružili pa so se jim tudi njihovi starši. Drsališče je v brezplačni uporabi in odprto cel dan, vse do 22. ure. […] Drsališče je tudi prostor za integracijo: begunci, ki so prišli na Norveško, še niso doživeli tako hladne zime, zdaj pa se lahko tukaj skupaj z lokalnimi prebivalci učijo drsanja.« (Helge Etnestadt, Občina Horten)

Pobuda za aktivne parke v Birminghamu

Birmingham s hitro padajočim številom prebivalstva in veliko priseljensko skupnostjo se spopada z velikimi razlikami v pričakovani življenjski dobi in zdravju prebivalcev glede na sosesko, v kateri stanujejo. V Birminghamu so se odločili, da športnih površin ne bodo zagotavljali z gradnjo novih dvoran ali postavljanjem novih naprav, temveč da bodo uporabili to, kar že imajo. Novih posegov si zaradi skromnega proračuna v času varčevalnih ukrepov ne morejo niti privoščiti. Zato je Birmingham uvedel program aktivnih parkov z brezplačnimi aktivnostmi v več kot 80 parkih in na drugih zelenih površinah v mestu.

Program aktivnih parkov na različnih lokacijah po mestu ponuja številne brezplačne aktivnosti, kot sta zumba in thai chi, in tako spodbuja ljudi h gibanju in druženju. S tem se vzpostavlja tudi vključujoče vzdušje. Program blaži zdravstvene, finančne in narodnostne neenakosti ter podpira družbeno vključenost. Učinki so tudi prostorski, saj so v uporabi sicer manj obljudeni parki. Liz je že 25 let prostovoljka v parku Cotteridge. Parke, tako kot mnogo drugih prebivalcev, ceni kot skupno dobro in zato deluje kot varuhinja parka. Aktivne parke, ki so zdaj postali prepoznavna znamka, s svojimi zaposlenimi in usposobljenimi trenerji upravljata servis za dobro počutje in birminghamski forum za odprte prostore.

Pri programu uspešno sodelujejo deležniki iz javnega sektorja, nevladne organizacije in zasebna podjetja. Različna združenja in varuhi parkov program podpirajo s tradicionalnim angleškim čajem po vadbah. Od leta 2014 je v programu sodelovalo 144.000 udeležencev v 80 parkih. Več kot polovica jih stanuje v najbolj socialni ogroženih soseskah v Birminghamu. Program financirajo mestni svet, Sports England in program Coca-Cola Zero Parklives.

Zdravje v mestih in urbana agenda za EU

Izziv spopadanja z neaktivnostjo prebivalcev se povezuje z več strategijami, kot je kompaktno in mešano prostorsko načrtovanje, aktivni in javni transport, informacijske in komunikacijske tehnologije in socialne storitve. Gre za kompleksen in celostni izziv, ki zahteva vključenost različnih deležnikov in večnivojsko upravljanje ter močna partnerstva na lokalnem nivoju. Če upoštevamo finančni vidik in posledice za posameznika, je presenetljivo, da zdravje in fizična aktivnost nista samostojna tema urbane agende.

Veliko tem urbane agende se povezuje z zdravjem, npr. kakovost zraka v zvezi z boleznimi dihal v povezavi z okolju prijaznimi oblikami prevoza ali vpliv stanovanjske situacije na zdravje in aktiven način življenja. Poleg tega so ranljive skupine, ki živijo v urbani revščini, bolj podvržene boleznim iz številnih razlogov, kot sta kakovost hrane in manj fizične aktivnosti. Dostop do primerne prehrane je tema tudi v mestih, ki sprejemajo begunce, športna aktivnost v javnem prostoru pa je pomembna za kratkoročno in dolgoročno integracijo. Izkušnje partnerjev omrežja Vital Cities kažejo, da je ključno zagovarjati zdravje in gibanje v mestih ter to razpravo na ravni EU spodbujati kot osrednji del izzivov, ki jih je treba nasloviti v bližnji prihodnosti.

Health in Public Spaces: The challenge of inactive citizens for cities, Twan De Bruijn