WeEindhoven – nov pristop k zagotavljanju socialnih storitev

Eindhoven (vodilni partner omrežja CHANGE!), ki ga pogosto imenujejo mesto inovacij, ima 225.000 prebivalcev (2015) in je peto največje mesto na Nizozemskem. Znan je po programu Brainport, ki na znanju temelječe mesto postavlja ob bok Rotterdamu (ki je glavno pristanišče, the main port) in Amsterdamu (glavno letališče, the main airport). Filozofija, ki tiči za Brainportom, je trojna vijačnica (vedno pogosteje se govori o četveri vijačnica, ki vključuje tudi končne uporabnike), ki predstavlja sodelovanje med lokalno upravo, podjetji in institucijami znanja ter spodbuja razvoj tehnologije in inovacij, kar regiji omogoča pospeševanje ekonomske, družbene in individualne rasti.

Mesto inovacij bi moralo biti inovativno tudi pri reševanju družbenih izzivov. Eindhoven je uvedel program WeEindhoven, poponoma nov pristop k zagotavljanju socialnih storitev, katerega namen ni samo preobraziti sistem socialnih storitev, temveč spremeniti družbene vzorce. Model WeEindhoven je dober primer sistemskih sprememb in javnih storitev, ki jih poganjajo ljudje, in odgovarja na vse bolj razširjeno spremembo paradigme, ki državo blaginje preureja v odnosno ali preventivno blaginjo.

Source: Official website WeEindhoven

Zakaj je Eindhoven dobro okolje za socialne inovacije in za izvajanje tako radikalnega programa? Sodelovanje v družbeno koristnih delih je na Nizozemskem bolj razširjeno kot kjerkoli drugje v Evropi. Poleg tega je Eindhoven srednje veliko mesto z velikim deležem mladih in višje izobraženih ljudi, kar je pogosto ključno za družbene spremembe.

Osnovna ideja za WeEindhoven se je porodila leta 2011 kot inovativni odgovor na družbene izzive, ki so se pojavili že v devetdesetih letih in jih je kriza v zadnjih letih še poudarila. Družba se spreminja hitreje kot institucije, država blaginje pa na nove izzive ne zmore več dajati primernih odgovorov.

Kot pravi Jeroen Hoenderkamp, strateški svetovalec mesta Eindhoven, ki je bil vključen v razvoj programa WeEindhoven: »Produkti države blaginje so bili dobra rešitev za pretekle, bolj predvidljive življenjske stile, danes v globaliziranem svetu pa preprosto niso več ustrezni in postajajo vse dražji.« Zaradi krize se je spremenila nizozemska nacionalna politika, ki poleg zmanjšanja proračuna odgovornosti za socialne transferje z nacionalne prelaga na lokalno raven. Zato so leta 2010 v Eindhovnu opravili analizo oskrbe s socialnimi storitvami.

Sprememba sistema se je zdela neizogibna in tako se je v strokovni skupini porodila zamisel za WeEindhoven. Mestni svet je zamisel podprl in naslednji dve leti so na participativni način razvijali spremembo sistema; vse od začetka razvoja programa do končnih popravkov so v razpravi sodelovali različni deležniki, potekali so sestanki delovnih skupin, poizvedovanja med ljudmi na ulici in javne prestavitve. Jacolien Aleman, strokovnjakinja za socialno politiko pri občini, pravi: »V preteklosti smo porabili veliko denarja za zagotavljanje osnovnih paketov storitev, pa sploh nismo vedeli, kakšno pomoč posamezniki pravzaprav potrebujejo. Prepričani smo, da ljudje, če jih opolnomočimo, lahko sami prevzamejo odgovornost in sami razrešijo svoje težave na veliko bolj učinkovit način. Eindhoven je v tranziciji in jedro sprememb je WeEindhoven«.

Program WeEindhoven se je začel leta 2013 s pilotnim izvajanjem v dveh soseskah, od leta 2015 pa kot uradni program poteka po vsem mestu. Nekatera nizozemska mesta, kot sta Utrecht in Rotterdam, imajo podobne programe, vendar je eindhovenski naprednejši.

WIJeindhoven

Jedro programa WeEindhoven je deset ekip WeTeams, ki so locirane v različnih soseskah in delujejo po principu »vse na enem mestu«. Ekipe WeTeams sestavljajo nespecializirani oziroma splošni delavci »generalisti« (prva plast v trikotniku), ki imajo različne profile, kot so oskrba otrok, družin in starejših, delo z odvisniki, skrb za ljudi z oviranostmi itd. Splošni delavci delujejo kot posredniki med prebivalci (nulta plast v trikotniku) in specialisti (druga plast v trikotniku). Idealni generalist je »pripovedovalec zgodb, tkalec virov, sistemski arhitekt in navigator,« pravi Henry Kippin (Collaborative capacity in public service delivery – Towards a framework for practice, UNDP Global Centre for Public Service Excellence, Singapore, 2015). Naloga splošnega delavca ali delavke je, da se vzpostavlja stike s prebivalci in njihovo sosesko v vsakdanjem življenju.

Za razliko od tipičnega dialoga, v katerem prebivalci zahtevajo, občina pa avtomatizirano zagotavlja ustrezne storitve, se WeTeams osredotočajo na osebni pristop. Generalist obišče gospodinjstva in začne postopek »s pogovorom ob kavi«, pri čemer si prizadeva identificirati ne samo probleme in potrebe družine ali osebe, temveč tudi vzroke za njih. Pri iskanju rešitev so ljudje spodbujeni, da sami prevzamejo odgovornost in probleme razrešijo sami ali skupaj s t. i. družbeno bazo, namesto da bi takoj vključili visoko usposobljenega specialista. Mobilizacija ali angažiranje od vrat do vrat je pogosto bolj učinkovito kot tradicionalni način določanja predstavnikov, ki zastopajo skupnost.

T. i. družbena baza je sestavljena iz dveh delov: splošnih storitev soseske in socialnih mrež, ki so znane tudi kot »Citizens Joined Forces« (združene moči prebivalcev). Splošne storitve (kot so zaposlitev, izobraževanje, kultura, šport in stanovanja) lahko uporablja vsak prebivalec in tako postane bolj samostojen. Naloga občine je, da pripomore h krepitvi teh osnovnih storitev in zagotovi, da so dostopne vsem. V omrežju CHANGE! se Eindhoven osredotoča na drugi del družbene baze, na »Citizens Joined Forces«, socialne mreže. To so na primer odnosi, ki jih imajo ljudje s svojo družino, svojimi sosedi in drugimi prebivalci. Kjer se ljudje srečujejo, se iz deljenih interesov in strasti rodijo pobude, prebivalci so si pripravljeni priskočiti na pomoč. Prebivalci so lahko na primer prostovoljci v športnih klubih, društvih in združenjih, lahko postanejo prostovoljni skrbniki, sodelujejo lahko v šolskih programih svojih otrok, pomagajo v cerkvi, svoje sosede pospremijo v bolnišnico, skuhajo kosilo bolnemu prijatelju, drug drugemu pazijo otroke in podobno. Ali kot je povedala Roseliek van Geel, tematska strokovnjakinja v mestu Eindhoven: »družbena baza je znano, vendar pogosto pozabljeno običajno vsakdanje življenje«.

Splošni delavci ali generalisti delajo po enakem principu kot community organisers v Veliki Britaniji, in sicer spodbujajo ljudi, da mislijo sami nase in drug na drugega, da sami prevzemajo odgovornost in so aktivni znotraj svoje družbene baze. Kot je zapisano v »Our Place Guide to Community Organising« (Our Place Programme, Locality, 2015): »Skupnostno organiziranje je grajenje odnosov v skupnostih, ki aktivirajo ljudi, da s kolektivno akcijo ustvarjajo družbene in politične spremembe. Skupnostni organizator začne z gradnjo odnosov s posamezniki in tako postopoma gradi omrežje ali člansko organizacijo, ki izbira prioritete in cilje za akcijo, vzgaja voditelje v skupnosti in aktivira člane omrežja h kolektivni akciji za ustvarjanje družbenih sprememb«.

Ko problemov ni mogoče rešiti znotraj družbene baze, bo generalist prebivalcu zagotovil podporo po meri tako, da ga bo povezal z ustreznim specialistom. Toda če sistem dobro deluje, zna večje število ljudi uporabiti svoje lastne vire in omrežja, kar krepi njihovo samostojnost in neodvisnost od specializirane podpore. Roseliek van Geel pravi, da »WeEindhoven ni samo program, temveč gibanje, ki so prizadeva vplivati na celo družbo«.

Leta 2015 je približno 350 generalistov delalo v desetih WeTeams. Letos program izpopolnjujejo v skladu z odzivi, ki so jih pridobili s stalnimi evalvacijami. 90 % odzivov, ki so jih dobili doslej, je bilo pozitivnih. Program je tako zdaj zastavljen v končni verziji, njegovo upravljanje pa bo z naslednjim letom prenešeno na organ zunaj občine. Program predstavlja nov način sodelovanja pri zagotavljanju socialnih storitev. Odkar so se vloge vseh deležnikov spremenile, so se v procesu pojavili tudi konflikti. Delo ekip WeTeams se namreč ponekod prekriva z aktivnostmi, ki jih na terenu izvajajo nevladne organizacije. Zato si bo v prihodnje treba prizadevati za boljšo komunikacijo in sodelovanje med njimi. Roseliek van Geel pravi, da je: »celotni proces sestavljen iz majhnih korakov. Čeprav se morda kdaj zdijo majhni in brez neposrednega učinka, so nujno potrebni za doseganje večjega cilja.«

Besede Rosliek van Geel se skladajo s priporočili programa URBACT v zvezi z odpiranjem uprave in javnih storitev (Social innovation in cities, 2015): »Mestne uprave so pragmatično skromne. Najprej se lotijo enostavnejših rešitev. Nato gradijo na svojih začetnih dosežkih in poskusijo s težjimi koraki, vendar ostajajo njihove ambicije visoke. Vedo, da se soočajo s težavami, zamudami in napakami, vendar si vseeno prizadevajo doseči čim boljše rezultate. Ne počutijo se ošibljene, če priznajo svoje probleme. Prav nasprotno, ambicije so zaradi tega še močnejše in istočasno realistične. Svež občutek osvoboditve od napak iz preteklosti očitno spodbuja javne uslužbence, da nadaljujejo z delom.«

Celostni akcijski načrt, ki ga bo Eindhoven pripravil v okviru omrežja CHANGE! se bo osredotočal na krepitev družbene baze. Kot pravi Jacolien Aleman: »S krepitvijo družbene baze bodo lahko prebivalci bolje uporabljali svoje vire in omrežja in tako postali bolj samostojni. Želimo si okrepiti družbeno bazo, ki omogoča vključujočo družbo, kjer lahko vsak živi, dela in preživlja prosti čas.« Zato je glavno vprašanje, na katerega odgovarja omrežje CHANGE!, kako skupaj s prebivalci zagotavljati storitve in kako za to opolnomočiti lokalne prebivalce. Kako subvencionirati in nagraditi različne tipe vedenja? Kako lahko odnose med ljudmi združimo z oblikovanjem in izvajanjem javnih storitev? Kaj lahko »odgovorno prepuščanje« pomeni v praksi? Kako lahko formalno in neformalno socialno akcijo podpremo na sistematičen in učinkovit način?

To so zelo pomembna vprašanja in dobri rezultati eksperimentalnega programa so lahko uporabni za celo evropsko skupnost. Toda ne pozabimo, da je program WeEindhoven za evropske razmere zelo napreden. Pomembno vprašanje je, ali ga druga evropska mesta lahko v celoti prenesejo v svoja okolja ali samo posamezne vidike. Ta vprašanja bodo v ospredju v omrežju CHANGE! v prihajajočih mesecih, ko si bomo te pomembne inovativne izkušnje delili v našem raznolikem omrežju mest.

Ferenc Szigeti