Zakaj je Dunaj pri vrhu skoraj vseh lestvic kakovosti življenja?

Kaj je dunajski recept za uspeh? Če vprašate lokalno upravo, gre za mešanico dobrega dolgoročnega načrtovanja, poudarek na participaciji prebivalcev in nenehno prizadevanje za družbeno enakost. »Dunaj ostaja v stiku s svojo tradicijo, ampak je vseeno v toku s časom,« pravi Judith Sandberger z dunajske poslovne agencije. »Dunaj ne zagovarja hitrih rešitev.«

Vsako mesto se sooča z izzivi in Dunaj pri tem ni nobena izjema. Mesto z 1,8 milijona prebivalcev je obremenjeno z rastjo, saj se vsako leto priseli 30.000 ljudi. Tako kot druga evropska mesta, se Dunaj spopada z integracijo več tisoč migrantov in beguncev, ki so se priselili v zadnjem begunskem valu. In še vedno se več ljudi vozi z avtomobili, kot bi si zaposleni na mestni upravi želeli.

Dunaju kljub temu uspeva premagovati te izzive tako, da se znajdejo med mesti z najboljšo kakovostjo življenja. Tukaj so trije razlogi, zakaj prebivalci Dunaja svojo kakovost življenja ocenjujejo tako visoko – in lekcije, iz katerih se lahko učijo tudi druga mesta.

1. Dostopnost stanovanj in prevoza

London, New York in druga podobna mesta so na zgoraj naštetih lestvicah uvrščena tako nizko, ker so stroški življenja tam izjemno visoki. Oskrba s stanovanji na Dunaju za razliko od teh mest temelji na prepričanju, da je stanovanje osnovna človekova pravica in to se kaže tudi v lokalni politiki. Občina je lastnica več kot četrtine stanovanjskega fonda v mestu. Približno polovica prebivalstva živi v subvencioniranih stanovanjih, za vse ostale pa je poskrbljeno z doslednim nadzorom nad višanjem najemnin.

Na Dunaju porabijo prebivalci približno četrtino prihodka svojega gospodinjstva za stanovanje. Za primerjavo – v Londonu znašajo stroški stanovanja povprečno 72 odstotkov prihodkov gospodinjstva.

Dunaj pridobiva nove in nove prebivalce, zato nenehno gradijo nova stanovanja. Samo leta 2015 je bilo v uporabo predanih 7200 enot, 20.000 subvencioniranih stanovanjskih enot pa je bilo bodisi v gradnji, bodisi v fazi priprave na gradnjo. Mesto vsako leto porabi 450 milijonov evrov nacionalnega financiranja in 150 milijonov evrov občinskega financiranja za gradnjo novih stanovanj in obnovo starih.

V prizadevanja za dostopna stanovanja so vključeni tudi zasebni investitorji. »Zasebni investitorji, ki z mestom sodelujejo pri gradnji stanovanj, morajo mestni upravi dovoliti, da najame polovico stanovanj za prebivalce z nižjimi dohodki, drugo polovico pa lahko oddajo stanovalcem z zmernimi prihodki,« pravi Bojan-Ilija Schnabl, višji raziskovalec na oddelku za stanovanja, ki je tam poznan kot MA50. »To prispeva k družbeni raznolikosti, ki je zdrava za vsako rastoče mesto.«

Ne samo, da je na Dunaju ugodno živeti, tudi prevoz je poceni. Letna karta za dunajski javni prevoz stane 1 evro na dan. Sistem je čist, varen in te pripelje praktično kamorkoli. Mesto si prizadeva vlagati v nova vozila in širiti sistem. Do leta 2025 si želijo, da bi bilo 80 odstotkov vseh poti v mestu opravljenih z okolju prijaznimi načini prevoza.

2. Zelenih površin je v izobilju

Dunaj je mesto, kjer narava in grajeno okolje sobivata. Zelene površine z 90 parki in vrtovi predstavljajo približno polovico vse površine mesta. To je približno 120 kvadratnih metrov zelenih površin na prebivalca, kar predstavlja enega največjih deležev na svetu.

Najbolj osupljiv primer je Dunajski gozd, največje nepretrgano območje listopadnega gozda v Srednji Evropi. Gozd, ki ga imenujejo tudi pljuča mesta, sega v sedem mestnih okrajev in obsega skoraj 10.000 hektarjev zemljišč. UNESCO ga je zaščitil kot biološki rezervat, kljub temu pa so tudi najbolj oddaljeni deli dostopni z javnim prevozom.

»Dunajčani so aktivno vključeni v oblikovanje zelenih površin, njihove potrebe in zahteve upoštevamo v novih zelenih projektih,« pravi Florian Hutz z mestnega oddelka za gozdove in kmetijstvo, ki upravlja s 25 odstotki mestnih zemljišč.

Primer dvosmernega procesa je mokrišče Lobau, ki je del nacionalnega parka in se delno nahaja znotraj meja mesta. Mestno gozdarstvo redno vabi ljudi, da pomagajo pri zaščiti zelenih površin in njihovem vzdrževanju. V zameno za to oddelek redno organizira delavnice, na katerih posameznike izobražuje o flori in favni na tem območju.

Nick Starichenko, Shutterstock

3. Načrtovanje za trajnostno in vključujočo prihodnost

Kljub rasti se je mesto zavezalo, da do leta 2050 zmanjša izpuste toplogrednih plinov za 80 odstotkov. Kako nameravajo to doseči, je mogoče videti v novem mestnem projektu Seestadt Aspern.

Na severovzhodu mesta staro pristajališče preobražajo v moderno večfunkcionalno sosesko, ki je trenutno eden največjih urbanističnih projektov v Evropi. Do leta 2030 bo v soseski okrog jezera stanovalo 20.000 ljudi, prav toliko naj bi bilo novih zaposlitev. Soseska je z vlakom 25 minut oddaljena od dunajskega mestnega središča in 28 minut od Bratislave.

Seestadt Aspern služi kot laboratorij za razvoj inovativnih energetsko učinkovitih urbanih tehnologij. Glavni partnerji, kot sta Siemens in Wien Energie, se osredotočajo na potencial zgradb, da spremljajo porabo in proizvajajo energijo ter jo vračajo v omrežje. Zbirali bodo podatke tako za učinkovitejše delovanje sistemov kot tudi za namen nadaljnjega razvoja teh tehnologij.

Prvi udeleženci v eksperimentu se bodo kmalu naselili v 213 stanovanj v kompleksu D12 v naselju Aspern. Pametni merilniki in sistemi avtomatskega upravljanja z domom bodo stanovalcem omogočali vpogled v porabo energije in daljinsko upravljanje s pametnimi telefoni.

Podlaga za to in druge strategije je iniciativa za pametno mesto Smart City Framework Initiative. Dokument je rezultat nekajletne serije delavnic, razpisov in konferenc, na katerih so zbirali zamisli prebivalcev, kako narediti mesto pametno ter se z njimi posvetovali o pomislekih glede zasebnosti. Zaključni dokument poudarja potrebo po zagotavljanju najvišje kakovosti življenja za vse prebivalce in zmanjševanju porabe virov. Na prvi strani piše: »Mesta so pametna, če imajo vsi ljudje, ki živijo v njih, enak dostop do participacije«.

Brigit Ginzler iz iniciative Smart City Wien pravi, da je dokument zadnji dokaz zavezanosti Dunaja k vključevanju javnosti. Temelji na »zmanjševanju socialno-ekonomskih razlik,« pravi Ginzler. »Če primerjate naše principe pametnega mesta z drugimi, boste opazili, da se v večini velikih mest osredotočajo zlasti na dva stebra – vire in inovacije, na Dunaju pa strategija obsega tudi tretji steber, ki obsega družbeno vključenost in participacijo prebivalcev.«

Renate Brauner, dunajska podžupanja in mesta svetnica, zadolžena za finance, gospodarstvo in mednarodne odnose, prav tako pravi, da je družbena vključenost eden od ključev do uspeha Dunaja. »Družbena enakost je naša prioriteta že več desetletij,« pravi. »Ljudje se lahko tukaj počutijo varno, ker imajo prave priložnosti, radi živijo tukaj in se z veseljem angažirajo.«

Saransh Sehgal, Citiscope

Citiscope is a nonprofit news outlet that covers innovations in cities around the world. More at Citiscope. org.