Več kot le Čebelja pot

V sredo, 26. maja 2021, smo se sprehodili po Čebelji poti, ki je bila leta 2016 zasnovana kot eno izmed aktivnosti Zelene prestolnice Evrope. Prvotno zamišljena kot fizična pot med lokacijami, povezanimi s čebelarstvom in čebelami v mestih, je z zagnanimi ljudmi prerastla v veliko več. Danes predstavlja mrežo čebelarjev, kulturnih, izobraževalnih in zdravstvenih organizacij, podjetij, nevladnih organizacij, pa tudi posameznikov, ki jih zanima čebelarstvo in njegov razvoj v mestnih območjih. Skupaj razvijajo izobraževalne programe, podjetniške ideje in skrbijo za visoko okoljsko ozaveščenost v Ljubljani.

Maruška Markovčič iz Mestne občine Ljubljana, Oddelka za varstvo okolja, Odseka za razvoj podeželja nas je popeljala po Čebelji poti in nam predstavila, kako kulturno dediščino, varovanje narave, turizem in izobraževalne vsebine uporabljajo za spodbujanje čebelarstva in ohranjanja čebel v mestu.

Ali ste vedeli? Na območju Mestne občine Ljubljana stoji kar 4500 panjev, od tega se jih več kot 200 nahaja znotraj avtocestnega obroča in so tako del urbanega čebelarjenja.

V Ljubljani se je urbano čebelarstvo začelo razvijati leta 2011s postavitvijo prvih čebelnjakov na terasi Cankarjevega doma. Od takrat se je urbano čebelarstvo razmahnilo in danes lahko čebelnjake najdemo na strehah in terasah več stavb, kot tudi na vrtovih in v parkih. Urbani čebelarji so se združili v društvo Urbani čebelar in svoj med prodajajo pod znamko Ljubljanski med. S svojim obstojem in aktivnostmi ozaveščajo o tem, da so mestne čebele celo bolj zdrave, dolgožive in medonosne kot tiste na podeželju in da je med pridelan v urbanem okolju zdrav in izjemno kakovosten.

Ali ste vedeli? Čebele nabirajo cvetni prah v radiju treh kilometrov od svojega panja. V Ljubljani imajo čebelarji omejitev postavitve največ 10 panjev na lokaciji, s čimer zagotavljajo večjo prostorsko razpršenost in dovolj hrane za vse čebele in druge žuželke. S tem se zagotavlja tudi mirno sobivanje čebel z ljudmi.

Za zdravje in obstoj čebel je potrebno poskrbeti, da imajo čebele dovolj hrane. Mesto Ljubljana si k temu prizadeva z zasajanjem medovitih rastlin, od medovitih dreves, kot so mali jeseni na Slovenski cesti, do spodbujanja posameznikov, da tudi na svojih vrtovih, terasah in balkonih posejejo medovite rastline. Lansko leto so začeli tudi s projektom »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle«, kjer na določenih območjih s pozno košnjo omogočijo, da se opraševalci najedo in ohranjajo biodiverziteto,saj omogočijo rastlinam, da odvržejo seme. Za ta projekt so prejeli tudi priznanje mesta z dobro prakso Mesta mestom, prenos prakse pa že z veseljem opažamo tudi v drugih slovenskih občinah.

Ali ste vedeli? Čebela je edina žival, ki v slovenskem jeziku »umre« in ne »pogine«. Čebele imajo pomembno mesto tudi v slovenski literaturi, saj je zbirka Čebelice najstarejša slovenska knjižna zbirka, ki že od leta 1953 razveseljuje mlade bralce.

Pomenu in simboliki čebel ter čebelarstva v Sloveniji lahko sledimo že daleč v preteklost. Pojavile so se v simbolih hranilnic in bank v Sloveniji in še danes čebelo najdemo upodobljeno v logotipu Gorenjske banke. Pomen čebel in čebelarstva je prepoznal tudi Plečnik, ki je zasnoval čebelnjak zasvoj vrt. Po njegovem zgledu so v Ljubljani razvili urbane forme čebelnjakov, katerih načrti so na voljo vsem zainteresiranim.

Ali ste vedeli? Čebelja pot je bila leta 2017 prepoznana kot URBACT dobra praksa. S tem je leta 2018 dobila priložnost, da svoje izkušnje deli tudi z drugimi evropskimi mesti.

V URBACT omrežju BeePathNet svojo dobro prakso prenašali v pet partnerskih mest. V preteklih dveh letih so ta mesta oblikovala svoje skupine motiviranih deležnikov in ob medsebojni podpori tudi sama razvila svoje čebelje poti in druge aktivnosti na področju čebelarstva, ohranjanja biotske raznovrstnosti, izobraževanja, kulture in turizma. Tudi Ljubljana se je imela priložnost naučiti veliko od partnerskih mest. Prav akcijo »Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle« so razvili po zgledu partnerjev iz Budimpešte.

Pobudniki Čebelje poti v Ljubljani si skupaj s partnerji po Evropi prizadevajo za dialog o čebelah in drugih opraševalcih v mestih ter za prepoznanje dejstva, da je treba mesta v zvezi s tem obravnavati drugače kot podeželska oziroma redkeje poseljena območja. Čebele in opraševalci nasploh so tudi zelo pomembni za ozaveščanje o pomenu lokalne samooskrbe in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Veliko aktivnosti je potekalo prav ta mesec, saj od leta 2018 na pobudo Slovenije 20. maja obeležujemo svetovni dan čebel.

Avtor fotografij: Goran Jakovac