LOKALNI HEROJI

V rubriki Lokalni heroji predstavljamo javne uslužbence, ki so svojemu delu posebej predani in ga dojemajo kot neke vrste poslanstvo. Uspehi slovenskih občin so namreč pogosto plod angažiranega dela zagnanih posameznikov v občinskih upravah. Sredstev in virov, tudi človeških, namreč v slovenskih občinah pogosto primanjkuje.

Želimo si, da bi bila rubrika vir navdiha za uradnike po vsej Sloveniji in da bi širša javnost spoznala občinske uradnike, ki okolja, v katerih bivamo, spreminjajo na bolje, ter da bi se njihovo zaupanje v občinske uprave okrepilo.

Neva Pipan, Maribor: »Vedno znova se postavim v vlogo občana in izhajam iz tega, kaj občan potrebuje, kako razmišlja.«

Neva Pipan je od leta 2019 zaposlena v kabinetu mariborskega župana kot koordinatorka aktivnosti Izboljšajmo Maribor, kjer pokriva tudi področje, povezano s pobudami občanov. Socialna delavka po osnovni izobrazbi in diplomirana organizatorka turizma danes dela magisterij iz upravljanja pametnih mest. Nekoč glasbenica in samostojna podjetnica z izkušnjami s področja turizma in gospodarstva je danes vodja in pobudnica številnih projektov na Mestni občini Maribor. Je pobudnica participativnega proračuna, koordinatorka spletne platforme Izboljšajmo Maribor, mestnih čistilnih akcij, razstavišča na prostem Ob štreki in še bi lahko naštevali. Predvsem pa je Mariborčanka, z dušo in telesom, ki čuti in razume svoje mesto in njegove ljudi. Dela na projektih v katere, tako pravi, zares verjame.

Jana Tolja, Koper: »Na občini smo zato, da ljudem pomagamo«

Jana Tolja se je v kabinetu župana Mestne občine Koper kot svetovalka za mednarodne odnose in razvoj potniškega turizma zaposlila pred petnajstimi leti. Pod novo občinsko upravo je tudi uradno imenovana za mestno menedžerko. S svojimi bogatimi izkušnjami z različnih delovnih mest in okolij pa je dragocena podpora tudi na številnih drugih področjih delovanja občine, zlasti pri strateških in razvojnih nalogah. Slovenskim mestom je znana kot začetnica in dobra poznavalka menedžmenta mestnih središč. Uspešno je povezala in aktivirala lokalne trgovce v Kopru ter vzpostavila aktivno sodelovanje z ladjarji, ki v Koper vodijo velike potniške ladje.

Saša Heath-Drugovič, Celje: »Na evropsko sofinanciranje moramo gledati kot podporo strateškemu razvoju, ne samo kot sofinanciranje svojega lokalnega projekta«

Mag. Saša Heath-Drugovič vodi Službo za evropske zadeve na Mestni občini Celje. Pravi, da je Služba za evropske zadeve most med občino in zunanjim svetom oziroma ministrstvi. Budno spremlja evropsko dogajanje in ustrezno usmerja projekte ter tako podpira uspešno pridobivanje evropskih sredstev, ki jih Celje za svoj razvoj nujno potrebuje. V zadnjih letih je zelo aktivna tudi v okviru Združenja mestnih občin. Je predsednica Odbora za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje in podpredsednica Strokovne komisije ZMOS za izvedbo celostnih teritorialnih naložb. Bila je tudi pobudnica konzorcijske prijave mestnih občin na Izziv 100 inteligentih mest.

Maruška Markovčič, Ljubljana: »Najprej je treba poskrbeti, da se skupnost poveže«

Maruška Markovčič je na Mestni občini Ljubljana zaposlena od leta 1999. Na Oddelku za varstvo okolja, Odseku za razvoj podeželja, si prizadeva za samooskrbo Ljubljane in ohranjanje kmeta na zemlji. Poleg neposredne podpore kmetom pri razvoju njihove dejavnosti si prizadeva za krepitev lokalnih skupnosti. S popisovanjem dediščine in ozaveščanjem lokalnega prebivalstva, spodbuja razvoj turistične ponudbe ljubljanskega podeželja. Zadnja leta je najbolj aktivna na projektu Čebelje poti v Ljubljani, ki je v okviru programa URBACT zgradila tudi mednarodno prepoznavnost.

Karel Pollak, Ljubljana: »Bistveni so majhni koraki, ni mogoče narediti vsega naenkrat«

Karel Pollak, mnogim znan kot Keko, je vodja referata za načrtovanje javnih površin in prenovo na Mestni občini Ljubljana. Na tem področju je vsestransko aktiven že več kot 30 let, najbolj široko prepoznaven je po projektu Ljubljana - moje mesto, v katerem sodeluje že od samega začetka leta 1989 in ga od leta 1996 tudi vodi. Vse od ustanovitve je aktiven tudi v Svetu za odpravljanje arhitekturnih in komunikacijskih ovir, ki že tri desetletja v prestolnici širi meje dostopnosti javnega prostora, informacij in storitev. S svojo vztrajnostjo, poznavanjem mesta in meščanov, odprtostjo za nove pobude in rešitve dokazuje, da je tudi z majhnimi koraki in postopnimi spremembami mogoče narediti veliko za izboljšanje podobe mesta in višjo kakovost življenja v mestu.

Andreja Trojar Lapanja, Nova Gorica: »Če bi občino razumeli kot podjetje, bi se dobiček moral meriti z zadovoljstvom občanov.«

Svojo pot na občini je začela pred osmimi leti, ko je sodelovala pri vzpostavljanju projektne pisarne in uvajanju projektnega dela na občini. Projektno delo, ki je njen način dela že vso kariero, jo izjemno veseli, saj vselej stremi k napredku in izboljšavam. Želi si sprememb v sistemu javne uprave in večjo fleksibilnost pri vodenju zaposlenih. Od njih bi se moralo pričakovati predvsem dobro opravljeno delo, uspešnost pa bi se morala meriti z zadovoljstvom občanov. Povedala je, zakaj so trajnostne urbane strategije eden največjih uspehov trenutne evropske perspektive, pa tudi nekaj o tem, kako pomembno je za Novo Gorico sobivanje s sosednjo Gorico.

Janez Ziherl, Kranj: »Ne smemo ignorirati mnenja občanov«

Janez Ziherl je vodja Urada za okolje in prostor na Mestni občini Kranj. Na občini je zaposlen že dobro desetletje, v tem času je imel možnost delovati v različnih službah in se tako dodobra seznaniti z raznolikostjo dela in pristopov na občini. Osrednjo vlogo je igral pri prenovi soseske Planina, s katero si je Mestna občina Kranj za odprt pristop pri vključevanju prebivalcev prislužila nagrado programa URBACT za dobro prakso. Pravi, da je treba začeti bolj aktivno upravljati s prostorom, ki je zlasti na Gorenjskem zelo omejena dobrina. S sodelovanjem v evropskih projektih in spodbujanjem sodelovanja s sosednjimi občinami si prizadeva uveljaviti principe krožnega gospodarstva, ko gre za ravnanje z degradiranimi zemljišči. Je goreč zagovornik sodelovanja z javnostjo in v to smer vodi tudi delo svojega urada.

Igor Kos, Maribor: »Ne moreš pričakovati drugačnih rezultatov z istim načinom dela«

Igor Kos je vodja projektov na Inštitutu Wcycle Maribor(link is external). Preden je leta 2014 začel z delom v kabinetu mariborskega župana, je bil zaposlen v privatnem sektorju. Na občini je bil zadolžen za področje komunale in priprave projektov, ob tem pa skupaj z vodjo projektne pisarne vodil delovno skupino za pripravo Trajnostne urbane strategije za Maribor. Pri pripravi strategije je bil zadolžen za pripravo segmenta o krožnem gospodarstvu, uresničenim z modelom, imenovanim Wcycle. Leta 2017 je prešel na sveže ustanovljen inštitut z istim imenom. Pravi, da je takrat z veliko stopnjo zaupanja šel iz varne občinske službe v relativno negotovo novo nevladno organizacijo, na katere razvoj je danes izjemno ponosen.

Sašo Rink, Ljubljana: »Trajna in varna nastanitev je predpogoj za zdravo družbo«

Sašo Rink je direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, znan je po zavzemanju za spremembe v stanovanjski politiki države in prizadevanju za univerzalno dostopnost prostora in javnih storitev. Na rahlo nerodno začetno vprašanje, kako običajno prihaja v službo, Sašo Rink je namreč od petindvajsetega leta vezan na invalidski voziček, brez razmisleka z žarečimi očmi odgovori: »Z veseljem!«. Odločnost in pozitivna naravnanost sta tudi sicer njegovi zelo očitni lastnosti.

Maja Majnik, Idrija: »Prizadevam si za projekte, ki ljudem lajšajo življenje«

Maja Majnik je politologinja in sociologinja, na Občini Idrija zaposlena od leta 2003, pravi, da je tja pribežala iz šolstva. Čeprav se po družbeno-ekonomskih kazalnikih Idrija zdi zgledna občina, je do tega skeptična. Meni, da kljub visoki zaposlenosti kakovost življenja ni zavidljiva. Nazadovanje čuti predvsem na družbenem področju, kjer pravi, da se dogaja razkroj mehkega, socialnega tkiva, za katerega ne ve, ali ga je mogoče ustaviti.

Tanja Štajdohar Urh, Kočevje: »Pravijo, da ne pašem na občino«

Tanja Štajdohar Urh je na Občini Kočevje strokovna sodelavka za urejanje javnih površin. Preden je leta 2015 dobila priložnost za pripravniško delo na občini, si je kot krajinska arhitektka širila obzorja na praksi v Berlinu in je kot prostovoljka sodelovala v različnih akcijah urejanja javnega prostora, bila je članica civilne iniciative Uredimo in polepšajmo naše Kočevje(link is external) in je soustanoviteljica društva za prostorsko kulturo Urbani brlog(link is external). Na mednarodni konferenci o Zeleni infrastrukturi(link is external) maja 2016 v Ljubljani je predstavljala prakso svoje občine, na konferenci Nove prakse upravljanja javnih zelenih površin(link is external) jeseni 2016 je v Celju navdihovala udeležence z zgodbami o dejavnostih civilne družbe iz Kočevja. Na vprašanja o svojem delu, stanju dreves v številnih kočevskih naseljih, o urejanju otroških igrišč ter o sodelovanju s kolegi na občini in v strokovnih službah na terenu hiti odgovarjati hitro in z žarečimi očmi.

Mitja Kolbl, Ljutomer: »Želimo si, da bi bil Ljutomer čez 20 let mesto umirjenega prometa«

Mitja Kolbl je že 15. leto zaposlen na Občini Ljutomer. Poleg rednih zadolžitev, ki jih ima kot skrbnik področja prometne infrastrukture – vse od investicij in vzdrževalnih del do zimske službe – sodeluje v treh evropskih projektih. Je tudi član Odbora za preventivo na Javni agenciji za varnost prometa.

Naslovna fotografija: Miguel Bruna, Unsplash