Kako lahko mesta spremljajo spremembe potrošniških praks

Kdo med nami se še ni poskušal znebiti starih navad, pa naj bo to v zvezi s tem, kako jemo, spimo, se družimo, delamo, potujemo ali se ukvarjamo s športom? Kdo še nikoli ni izkusil, kako težko je stare navade zamenjati za nove? In kdo še ni poskušal razrešiti kompleksnosti psiholoških, pa tudi socialnih, tehnoloških in infrastrukturnih mehanizmov, ki otežujejo te spremembe?

Da, spremembe so težke. Sprejemanje novih potrošniških praks, da bi podprli prehod v nizkoogljično družbo, pa je v današnji potrošniški družbi še težje. Kot je Zygmunt Baumann podrobno opisal v svoji knjigi „Consuming Life“ iz leta 2007, je naš prostor mreža, v kateri so prepleteni družabno življenje, politika in demokracija, družbene delitve in stratifikacija, skupnosti in partnerstva, gradnja identitete, proizvodnja in uporaba znanja ter preference vrednot. Vendar pa je v skladu z 12. ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov in kot je bilo nedavno poudarjeno v Posebnem poročilu IPCC o globalnem segrevanju za 1,5 °C ključnega pomena, da zdaj kot državljani spremenimo naše potrošniške prakse.

Podpora državljanom pri prehodu v nove potrošniške navade je že desetletja v središču javnih politik in predstavlja stalen izziv, hkrati pa je tudi področje, kjer je mogoče eksperimentiranje. 3 evropske pobude: URBACT, UIA in Partnerstvo mestne agende za krožno gospodarstvo nudijo vpogled v ključne pristope vodilnih evropskih mest, ki podpirajo prebivalce pri njihovem prehodu na bolj trajnostne potrošniške prakse.

Prepoznavanje lokalnega: zgodba o hrani

Francosko mesto Mouans-Sartoux je vodilni partner URBACT prenosnega omrežja BioCanteens s prakso 100-odstotno organske menze. Eden ključnih elementov za ta premik je sprememba v vedenju in izobraževanje otrok ter njihovih staršev. To je mogoče doseči z izobraževanjem na področju hrane, ki vključuje odločanje o velikosti porcij v menzi (da bi jim omogočili prepoznavanje prave količine hrane, ki jo potrebujejo), degustacije in tečaje kuhanja, vrtnarske dejavnosti in obiske občinske kmetije ter poseben program za hrano in zdravje, namenjen preoblikovanju navad družin, da bi se odločale za uživanje lokalnih in ekoloških živil. Skupaj z anketo o navadah potrošnikov je to del bolj celovite metode.

„Z osredotočanjem na šolske menze poskušamo razviti celovit pristop za podporo novim prehrambnim navadam otrok iz Mouans-Sartouxa in njihovih staršev, ki ga sestavljajo boj proti živilskim odpadkom, usposabljanje kuhinjskega osebja, zmanjšanje stroškov, razvoj lokalnega gospodarstva, podpora trajnostnemu urbanističnemu načrtovanju in uporabi kmetijskih zemljišč ter popoln sistem upravljanja, sestavljen iz teritorialnega upravljanja hrane – ter ustanovitev Centra za trajnostno prehrano in izobraževanje (MEAD),“ pravi Gilles Pérole, izvoljeni predstavnik Mouans-Sartouxa.

Igrajmo se! Uporaba igre kot spodbude za nove načine potrošnje

Napraviti recikliranje in ponovno uporabo zabavno, pri čemer so prebivalci hkrati tudi nagrajeni, je pristop, ki ga špansko mesto Santiago de Compostela razvija v prenosnem URBACT omrežju Tropa Verde. Prebivalci pri recikliranju prejemajo žetone (na zelenih točkah, civilnih in socialnih centrih, zbirnih točkah itd.), ki jih zamenjajo za trajnostna in proizvodno neintenzivna darila, kot so vozovnice za javni prevoz, striženje ali obroki. Partnerske trgovine so vključene v vsakodnevno življenje državljanov, zato je sodelovanje preprosto, interaktivno in zabavno. Multimedijska platforma jim omogoča identifikacijo lokalnih trgovin, v katerih lahko poteka izmenjava in je tako osrednja točka za interakcijo, ki je lahko dostopna, pa tudi prenosljiva v druga mesta, in se lahko prilagodi njihovim lokalnim okoliščinam. Navsezadnje pa so zaradi tega prebivalci odgovorni za svoje navade recikliranja ter za premik k bolj krožnim odnosom na drugih področjih njihovega življenja.

Združevanje dejavnosti na spletu in izven njega

V belgijskem mestu Antwerpen je mestna uprava izkoristila priložnost za razvoj novoustanovljenega okrožja New South, da bi postavila krožnost kot izziv skupnosti. Nove prebivalce so želeli spodbuditi k soustvarjanju pobud na spletu in izven njega, da bi spremenili svoje vedenje glede porabe energije in vode ter ravnanja z odpadki. Projekt UIA Antwerp Circular South je omogočil razvoj tehničnih rešitev, kot so fotovoltaika, akumulatorji, pametna omrežja, pametni števci in posamezne nadzorne plošče. Lokalne prebivalce tako spodbujajo k vedenjskim spremembam, saj prejemajo napotke, kako na najbolj idealen krožni način prilagoditi uporabo elektrike, vode in odpadkov. Krožne oblike vedenja bodo samodejno nagrajene z alternativno spletno valuto „krožnim kovancem“ – s sistemom nagrajevanja in izmenjave, ki temelji na tehnologiji veriženja blokov. Najbolj angažirani udeleženci projekta Circular South bodo oblikovali lokalno energetsko skupnost, ki bo solastnik inovativnega kolektivnega energetskega sistema. Poleg tega pa je bil ustanovljen tudi center Circular South, t. i. CIRCUIT, ki bo gostil številne pobude, povezane z deljenjem, popravljanjem in ponovno uporabo. Kot je povedal Gabriëlle Van Zoeren, nekdanji koordinator projekta: „Nič od tega, kar počnemo, ni novo. Naša novost je, da vse skupaj združimo, predvsem dejavnosti na spletu in izven njega!”

Razvoj novih ekosistemov

Norveško glavno mesto Oslo je vodilo delo partnerstva Urbane agende EU za krožno gospodarstvo, vključno z vrsto srečanj in projektov v okviru upravljanja na več ravneh, kot tudi katalog za mapiranje obstoječih centrov za urbane dobrine: „lokalni pristopi k preprečevanju nastajanja odpadkov, ponovni uporabi, popravljanju in recikliranju v krožnem gospodarstvu“.

Katalog predstavlja in ocenjuje kritične dejavnike uspeha in prenosljive lastnosti centrov dobrin. Njihove funkcije so lahko družbene (ustvarjanje delovnih mest, vključevanje skupnosti v odgovorno potrošnjo in odlaganje odpadkov ali izboljšanje kakovosti življenja), gospodarske (preoblikovanje industrijskih sektorjev, podjetništvo in novi poslovni modeli ali soustvarjanje v krožnem gospodarstvu) ali okoljske (preprečevanje nastajanja odpadkov, ravnanje z odpadki ali spodbujanje trga za sekundarne surovine). Lahko so javni, zasebni ali javno-zasebni. Ustvarjanje takih centrov pomeni razvoj novih ekosistemov, ki so lahko koristni za državljane. Vendar se soočajo z ovirami, kot so dostop do prostorov, zakonodaja, kakovost odpadkov, komunikacija, poročanje ali financiranje. Hkrati pa imajo koristi od tehnologije, sodelovanja zainteresiranih deležnikov, kolokacij, politične podpore in močnih povezav s socialnim gospodarstvom. Oslo si trenutno prizadeva, da bi to delo nadaljevalo z nadaljevalnim omrežjem vzajemnega učenja in izmenjave.

Ali je krožno gospodarstvo pot, ki bi jo morali ubrati?

Neposredne pobude, tržno zasnovane rešitve in raziskave so osnova za zgoraj navedene primere. Vendar javni organi te procese usmerjajo s preizkušanjem novih pristopov, povezovanjem in podporo učenju po vsej Evropi. Lokalni javni organi imajo ključno vlogo pri zagotavljanju, da se vedno več projektov razvija in ocenjuje za konkretno in operativno spremembo potrošniških praks.

Vsi trije primeri kažejo tudi na potrebo po sprejetju celovitih pristopov: glede tem, metodologije, upravljanja, zainteresnih deležnikov in ozemelj. Krožno gospodarstvo je več kot le priljubljen izraz. Je celosten pristop, ki lahko mestom pomaga pri razvoju projektov, ki podpirajo državljane pri sprejemanju novih potrošniških navad in spodbujajo prehod v nov gospodarski ekosistem, ki lahko ponudi dolgoročne gospodarske, okoljske in družbene koristi.

Povezava do originalnega članka: https://urbact.eu/cities-accompany-consumer-change

Prevod: Urša Jagar