Globoko vdihnite (ali raje ne)

Cena umazanega zraka

V skladu z ocenami Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je onesnaženost zunanjega in notranjega zraka vzrok za 6,5 milijona smrti na svetu. To je ena od devetih smrti letno na globalni ravni. Ženske, otroci in starejši so še posebej izpostavljeni zdravstvenim težavam, povezanim z umazanim zrakom. Marca 2017 je SZO sporočila, da je globalno več kot ena od štirih smrti otrok, mlajših od pet let, povezana z okoljskimi tveganji, med katerimi je onesnaženje zraka najnevarnejše.

Četudi nobeno od evropskih mest ni med desetimi najbolj onesnaženimi mesti na svetu, glede na letno povprečje drobnih trdnih delcev (indijska mesta zasedajo kar polovico seznama), so kraji v Evropi, kjer je monitor za kakovost zraka prva aplikacija, ki jo preveriš, preden greš zjutraj od doma. Onesnaženje zraka je glavni okoljski vzrok za prezgodnje smrti v Evropski uniji, število žrtev je 400.000 letno.

Evropska agencija za okolje (EEA) predvideva, da je okoli 90 % ljudi, ki živijo v evropskih mestih, izpostavljenih vrednostim onesnaženosti zraka, ki veljajo za zdravju škodljive. Evropska komisija je izračunala, da to evropsko gospodarstvo stane 4 milijarde evrov na leto za zdravstveno oskrbo in nadaljnjih 16 milijard evrov za izgubljen delovni čas.

Clean Air in Cities from TV Link Europe on Vimeo.

Zdravstveni problemi niso edina posledica življenja z onesnaženjem zraka. Čezmerna koncentracija določenih onesnaževalcev je lahko uničujoča za okolje, saj negativno vpliva na kakovost vode in prsti. Onesnaženje zraka je povezano tudi s podnebnimi spremembami, kar zahteva celostne politike, ki naslavljajo obe težavi hkrati (npr. uvedba električni vozil, ki jih poganja energija iz obnovljivih virov).

Bitka za pravico do dihanja

Težave z umazanim zrakom so znane že dolgo, pa vendar smo daleč od tega, da bi jih rešili. Evropski standardi kakovosti zraka veljajo že več kot 20 let, in vendar se 130 evropskih mest še vedno spopada z doseganjem mejnih vrednosti. Imamo tudi 30 primerov kršitev v 20 od 28 držav EU za presežene mejne vrednosti onesnaževal zraka. 
Neutrudna prizadevanja skupin prebivalcev, kot je Cracow Smog Alert in organizacij (zlasti Client Earth, ki je vložila tožbo proti številnim nacionalnim in lokalnim upravam), v kombinaciji z iskanjem novih poslovnih priložnosti (npr. tekmovanja, kot je Smogathon) in škandali v avtomobilski industriji, kot je neslavni Dieselgate, počasi spreminjajo smer. Dobiva bitka za čist zrak končno pozornost, ki si jo zasluži?

V zadnjih mesecih se je pojavilo kar nekaj navdihujočih pobud, z dvema evropskima velikanoma, Parizom in Londonom, na čelu (ali vsaj v središču pozornosti), in veliko drugih mest jima sledi. Tako Anne Hidalgo, županja Pariza, kot Sadiq Khan, župan Londona, sta podpisala deklaracijo C40 za ulice brez fosilnih goriv. Podpisala so jo tudi druga velika mesta, med drugimi Kopenhagen, Barcelona in Milano. Podpisniki, ki se zavedajo povezave med kakovostjo zraka in podnebnimi spremembami, so se zavezali, da bodo od leta 2025 naročali samo še avtobuse brez emisij in zagotovili, da bo velik del njihovega mesta brez emisij do leta 2030.

Pariz in London: veliko korenčkov, nekaj palic

Za Pariz doseganje zgornjih zavez pomeni 21 dodatnih dni pričakovane življenjske dobe za vsakega prebivalca in preprečitev 400 prezgodnjih smrti letno. Nič čudnega, da je mesto pripravljeno ukrepati, čeprav so veliko ukrepov že uvedli. Eden najbolj zanimivih je Utilib, souporaba avtomobilov za podjetja, ki temeljijo na floti 100 električnih avtomobilov s kapaciteto 250 kg. Drugi ukrepi se osredotočajo na povečanje con za pešce (npr. na nabrežjih reke Sene), izboljšanje infrastrukture za hojo in kolesarjenje ter prepovedi za vozila, ki so največji onesnaževalci. Z ambicijo, da zgradi post-avtomobilsko mesto (vsaj, ko pride do zasebnega avtomobila na fosilno gorivo), Anne Hidalgo pravi, da »izzivi, kot je onesnaženje zraka, zahtevajo precedenčne ukrepe, te politike izhajajo iz nuje, da se odzovemo na kritično stanje tako na področju zdravja kot podnebja,« in zagotavlja politično podporo za rezultate.

London se pridružuje s številnimi visoko zastavljenimi ukrepi, ki so jih uvedli v letu 2017 ali pa jih še pripravljajo. Najočitnejši so povezani z omejitvijo dostopa za vozila, ki so največji onesnaževalci, najprej z uvedbo posebnih taks in kasneje s prepovedjo dostopa. Oktobra so uvedli poleg obvezne še dodatno takso za vozila, ki ne dosegajo standardov Euro 4. Ta taksa je prvi korak k uvedbi cone z zelo nizkim izpustom škodljivih plinov, ki o načrtujejo aprila 2019 in s katero bodo centralni London zaprli za vsa vozila, ki ne dosegajo dogovorjenih standardov, vključno s servisnimi vozili, kot so reševalna in gasilska vozila. Mesto trenutno razpravlja o razširitvi te cone in o še strožjih pravilih za druge cone z nizkimi izpusti drugod po mestu. Kot partner v projektu URBACT FreightTAILS si Lonodn prizadeva zmanjšati vpliv tovora na podnebje, npr. s brezplačno spletno aplikacijo za lokalna podjetja za učinkovitejšo dostavo.

Pariz in Lodon sta združila moči pri pripravi nove sheme za spremljanje izpustov vozil, kar je močno sporočilo za EU shemam, ki ne zagotavljajo aktualiziranih podatkov. Khan pravi, da bo ta shema »Londončanom in Parižanom zagotovila jasno, točno in neodvisno oceno emisij vozil na naših cestah«.

Kaj še lahko izboljšamo?

Kot za večino okoljskih problemov je bistveno vprašanje, kaj je prava kombinacija korenčkov in palic? Uvajanje prepovedi za vozila ali kurilne naprave, ki so največji onesnaževalci, je priljubljena zahteva, toda če je uvedena prenaglo, ima lahko nasprotne učinke in prizadene ekonomsko najbolj ranljive skupine. Uvajanje novih con za pešce lahko povzroči proteste prebivalcev in lastnikov podjetij, če se mesta z njimi niso predhodno posvetovala. To so samo lokalna vprašanja, problem pa je veliko bolj zapleten, saj so tukaj še državni in evropski predpisi, finančni mehanizmi, močni interesi industrije in, nenazadnje, naše vsakdanje odločitve. Zanimivo bi bilo videti več participativnega oblikovanja rešitev za boljšo kakovost zraka, kot na primer v Gdansku.

Vprašanje kakovost zraka naslavlja tudi eno od partnerstev v okviru izvajanja Urbane agende za EU. Partnerstvo vodi Nizozemska, kot opazovalec pa se mu je pridružil tudi program URBACT. Novembra 2017 je partnerstvo objavilo akcijski načrt s šestimi ukrepi, ki naslavljajo zakonodajo in izvajanje, financiranje in znanje. Vsa mesta so vabljena, da stopijo v stik s partnerstvom in prispevajo svoje izkušnje, še zlasti v zvezi z izzivi in dobrimi praksami, povezanimi s financiranjem, vključevanjem prebivalcev na večnivojskim upravljanjem.

Torej, bodo maske z zaščito pred umazanim zrakom postale nov modni trend ali bomo našli boljši način, da ostanemo zdravi?

Take a deep breath (or better not), Ania Rok