Mesta v ospredju pri prehodu na krožno gospodarstvo

Zbrane je pozdravil župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec. Maribor si v zadnjih letih močno prizadeva za prehod na krožno gospodarstvo in je za to pridobilo tudi kar nekaj podpore na evropskih razpisih, pa tudi prepoznavnosti na evropski ravni.

V uvodnih nagovorih sta Tadej Slapnik iz kabineta predsednika vlade RS in Barbara Radovan, generalna direktorica Direktorata za prostor, graditev in stanovanja na Ministrstvu za okolje in prostor poudarila vpetost Slovenije v prizadevanja za prehod v krožno gospodarstvo na evropski ravni. Slovenija je namreč vključena tudi v Partnerstvo za krožno gospodarstvo v okviru Urbane agenda za EU. Izpostavila sta tudi izjemni uspeh Slovenije na razpisu inovativne urbane projekte Urban Innovative Actions, kjer sta bila uspešna Ljubljana in Maribor ter tako za razvoj projektov na področju krožnega gospodarstva skupaj pridobila 7 milijonov evrov evropskih sredstev.

V nadaljevanju je mag. Janja Kreitmayer McKenzie z Ministrstva za okolje in prostor predstavila delovanje Partnerstva za zeleno gospodarstvo. Partnerstvo povezuje sedem ministrstev, vanj pa so vključeni tudi strokovnjaki, podjetja, nevladne organizacije, lokalne skupnosti in investitorji. Partnerstvo vzpostavlja dialog med različnimi deležniki ter si prizadeva pripraviti teren za lažji prehod v zeleno gospodarstvo. Trenutno se razvija kažipot, akcijski načrt prehoda.

Od lokalnih pobud do ekonomije obsega

Dr. Kai Böhme direktor svetovalnega podjetja Spatial Foresight iz Luksemburga je predstavil ugotovitve ESPON projekta Territorial Futures, v katerem so obravnavali tri skrajne scenarije razvoja Evropskega prostora do leta 2030; eden od njih je predvidel tudi popoln prehod v krožno gospodarstvo, temelječe na endogenih potencialih območij. Poudaril je, da lahko hiter prehod na krožno gospodarstvo povzroči prostorsko neenakomerne posledice za razvoj Evropske unije, kjer se bodo nekatera mesta odrezala zelo dobro, druga pa slabo. Pri tem je lahko krožno gospodarstvo prednost predvsem za mala in srednje velika mesta, največje težave pa bi po ugotovitvah projekta lahko imela redko poseljena območja.

Dr. Daniela Patti, ustanoviteljica in direktorica organizacije Eutropian s sedežema na Dunaju in v Rimu, je predstavila alternativne modele krožnega gospodarstva, ki jih razvijajo entuziastični posamezniki in lokalne skupnosti. Predstavila je dva primera: Staro tržnico v Bratislavi in Borgheto San Carlo – zadrugo mladih kmetov, pri tem pa poudarila, da pobude, ki prihajajo od spodaj navzgor, nujno potrebujejo podporo lokalnih uprav. Več podobnih primerov je mogoče najti v knjigi Funding the Cooperative City, ki je prosto dostopna.

Francesca Miazzo, soustanoviteljica in direktorica fundacije CITIES iz Amsterdama, je predavala o pristopih k ustvarjanju krožnih mest s poudarkom na hrani in odpadkih. Predstavila je dva primera: Foodlogico, ki se v kratkih prehranskih verigah osredotoča na vprašanje transporta, in Wastedlab, skupnostno iniciativo za spodbujanje ločevanja odpadkov. Izpostavila je, da potrebujejo lokalne bottom-up pobude dobro delujoč in razširljiv poslovni model, ki lahko doseže ekonomijo obsega ter s tem mnogo večje družbene učinke. Več o tem tudi v aktualni publikaciji The Wasted City.

Dobre prakse in program URBACT

V popoldanskem delu smo se posvetili programu URBACT. Spoznali smo dve od treh slovenskih nagrajenih dobrih praks in se nekoliko ustavili pri aktualnem razpisu za prenosna omrežja.

Sanja Kožman z Mestne občine Kranj je predstavila prenovo soseske Planina, v katero so dosledno vključevali lokalne prebivalce ter s tem povečali učinek prenove. Prebivalci so namreč sodelovali tudi pri razvoju in izvedbi manjših rešitev, ki jih zdaj tudi sami vzdržujejo. Okrepil se je občutek povezanosti s sosesko in načrtovanimi ukrepi fizične prenove, izboljšujejo se tudi kazalniki kakovosti življenja v soseski. Kranj si želi v naslednjih mesecih v soseski Planina zagnati pisarno prenove, s katero bodo po dobrem začetku nadaljevali z dialogom in sodelovanjem s prebivalci. Več o dobri praksi.

Nataša Jazbinšek Seršen, vodja oddelka za varstvo okolja pri Mestni občini Ljubljana, je predstavila URBACT nagrajeno prakso Čebelja pot, ki jo Ljubljana izvaja od leta 2015. Ljubljana je v luči svojih zelenih prizadevanj pred sedmini leti postavila prvi urbani čebelnjak na strehi Cankarjevega doma in od takrat nadaljuje z zagotavljanjem čebelam in drugim opraševalcem prijaznega življenjskega okolja. Več o dobri praksi.

Igor Kos, sodelavec kabineta župana Mestne občine Maribor in projektni vodja na Inštitutu WCycle, je predstavil aktivnosti Maribora pri prehodu v krožno gospodarstvo. Maribor je izjemno uspešen pri pridobivanju evropskih sredstev in je tako zelo blizu zaprtju lokalnega kroga, v katerega je vključil vsa javna podjetja. Mesto si ne želi odlagati ali sežigati odpadkov, temveč vse odpadne materiale vključiti v krog, tako da je odpadek enega podjetja surovina drugega. S sredstvi, ki so jih pridobili na razpisu inovativne urbane projekte Urban Innovative Actions bodo odpadno zemljino v kombinaciji z organskimi odpadki uporabili kot zemljo za mestne vrtove.

Konferenco smo zaključili s kratko delavnico, v kateri so udeleženci po skupinah razpravljali o pomembnih elementih URBACT dobrih praks in možnostih za njihov prenos. Kristijan Radojčić, sodelavec URBACT sekretariata, je predstavil pogoje za sodelovanje v aktualnem razpisu za prenosna omrežja ter poudaril pomen učenja in izmenjave izkušenj, ki jih spodbuja program URBACT. Več o razpisu za prenosna omrežja na tej povezavi.

Več o uspehu Ljubljane in Maribora na razpisu Urban Innovative Actions: http://mesta.si/ljubljana-in-maribor-izbrana-na-drugem-pozivu-pobude-za-inovativne-urbane-projekte/

Dogodek je potekal v okviru projekta Podpora izvajanju urbane politike in programa URBACT, ki ga po naročilu Ministrstva za okolje in prostor izvajata IPoP – Inštitut za politike prostora in Skupnost občin Slovenije. Dogodek podpira program URBACT.

Predstavitve in videi na tej povezavi.

Foto: Luka Vidic