Mesta mestom: Trajnostna mobilnost v Bohinju
Edited on
29 July 2021Turizem je ena najhitreje rastočih panog, pri čemer Slovenija ni izjema. Prinaša številne pozitivne učinke lokalnim skupnostim, po drugi strani pa tudi nekatere izzive, ki jih je potrebno naslavljati že od začetka razvoja turistične dejavnosti. V Sloveniji narašča število obiskovalcev, ki prinašajo obremenitve na okolje ravno v območjih večje naravne pestrosti, ki so še posebej ranljiva. Trajnostna mobilnost je tako eno ključnih področij, ki ga je potrebno pri teh prizadevanjih nasloviti in ki zahteva celovit pristop pri upravljanju in oblikovanju rešitev.
Bohinj z okolico vsako leto pritegne vedno več neokrnjene narave in miru željnih obiskovalcev. K trajnostnemu razvoju ga zavezujejo številna priznanja, med drugim je član izbranih alpskih destinacij Alpine Pearls in nosilec srebrnega znaka Slovenia Green. V Bohinju si prizadevajo ohranjati naravo in biološko pestrost ter čim manjši vpliv na tradicionalen način življenja. Med bolj perečimi izzivi, ki jih prinaša turistični razvoj, so prometne obremenitve zaradi dostopa do Bohinja in najbolj zaželenih turističnih točk.
Pohodnike na izhodišče pripelje brezplačni prevoz. Foto: Mojca Odar
Občina Bohinj je izzive že naslovila z nekaterimi ukrepi, vendar se zavedajo, da je prometne rešitve treba uvajati celostno in čez občinske meje. S tem namenom z ostalimi občinami na območju Julijskih Alp pripravljajo regijsko celostno prometno strategijo.
V preteklosti so uvedli več infrastrukturnih in mehkih ukrepov za omejevanje vožnje z osebnim avtomobilom, bolj intenzivno jih uvajajo v zadnjih nekaj letih. V poletni sezoni je na voljo posebni linijski avtobusni prevoz potnikov z bolj oddaljenih parkirišč izven Triglavskega narodnega parka do Bohinjskega jezera ter do izhodišč za visokogorje. Brezplačen smučarski avtobus nudijo tudi v zimskem času, saj so ugotovili, da so prometne obremenitve vedno večje tudi v tem času. V sodelovanju s Slovenskimi železnicami so pripravili posebne ugodne akcije, ki vključujejo prevoz z vlakom, smučarski avtobus od postaje do Vogla in smučarsko karto.
Uvedli so novo parkirno politiko, s katero so zvišali cene parkiranja in ga omejili v neposredni bližini jezera in izhodišč za visokogorje. Cenejša oziroma brezplačna parkirna mesta pa so zagotovili na parkiriščih parkiraj in se pelji (P+R). Trajnostne prihode v občino Bohinj spodbujajo tudi z ozaveščevalno-promocijskimi aktivnostmi. V letih 2019 in 2020 so izvedli Promocijske dneve umirjanja prometa, ko so zaprli ceste za avtomobilski tranzitni promet in na tak način preizkusili umirjanje prometa, ki ga načrtujejo v prihodnosti.
Obiskovalce, ki v Bohinju ostanejo dlje, spodbujajo k uporabi kartice Julijske Alpe: Bohinj, s katero so deležni številnih ugodnosti, med drugim brezplačnih prevozov po Bohinju in vožnjo s panoramsko ladjico po jezeru. Vse novosti s področja prometa in s tem povezane informacije so zbrane na novi namenski spletni strani, kar je tudi začetek vzpostavitve pametnega transportnega sistema.
Kartica Julijske Alpe: Bohinj. Foto: Mitja Sodja
Učinki ukrepov so že vidni, saj beležijo vedno več uporabnikov storitev javnega prevoza, v prihodnosti pa jih pričakujejo še več. Postopoma želijo ukiniti še več parkiranih mest v neposredni bližini jezera, ki jih bodo nadomestili s parkirnimi mesti izven Triglavskega narodnega parka. Optimizirati pa želijo tudi javne prevoze.
Občina Bohinj pri tem intenzivno sodeluje z deležniki – predstavniki Turizma Bohinj, Triglavskega narodnega parka in z lokalnim prebivalstvom. Skupaj si prizadevajo za trajnostno mobilnost in predvsem zmanjšanje prometnih obremenitev. Z lokalnimi deležniki sodelujejo tako pri pripravi strateških dokumentov kot pri izvajanju posameznih aktivnosti. S tem zagotavljajo razumevanje lokalnega prebivalstva in drugih deležnikov ter zmanjšujejo možnosti konfliktov zaradi nekaterih ukrepov, ki vplivajo tudi na njihovo vsakdanje življenje.
Priporočila za prenos: Pred začetkom uvajanja tovrstnih ukrepov je treba pridobiti izhodiščne podatke, na podlagi katerih se lahko določijo linije in frekvence avtobusov. Pomembna je stalna komunikacija s prebivalci in njihovo vključevanje za zmanjševanje možnosti konfliktov.
Sorodne prakse: Thriving Streets (URBACT), Space4People (URBACT), RiConnect (URBACT), Tourism Friendly Cities (URBACT), Werfenweng, Avstrija
—
V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.
Naslovna fotografija: Posebni linijski avtobusni prevozi do izhodišč za visokogorje. Foto: Mojca Odar
Submitted by opoetra on