Mesta mestom: Spodbujanje kolesarskega turizma in kolesarjenja po vsakdanjih opravkih

Občine Slovenj Gradec, Mislinja in Dravograd so pred desetletjem začele skupaj načrtovati in urejati kolesarske poti po Mislinjski dolini. Kolesarska povezava Štrekna poteka po nekdanji železniški trasi in se po njej tudi imenuje.

Do danes je doživela več posodobitev in nadgradenj, številne na pobudo uporabnikov. Najnovejša pridobitev je Štrekna bus, avtobus s kolesarsko prikolico. Tamkajšnja razvojna agencija pa je pri tem poskrbela za podaljšanje povezave čez regionalne in državne meje. Štrekna bus vozi na relaciji med Velenjem in kopalnim jezerom v Labotu (Lavamünd) na avstrijski strani, in tako poveže Štrekno z delom Dravske kolesarske poti, obiskovalci pa lahko tako premagajo trenutno še neurejen odsek poti med Velenjem in Gornjim Doličem. Prizadevanja opazijo tudi obiskovalci, ki jih je vsako leto več. 

Železniški most v Slovenj Gradcu, preko katerega teče kolesarska pot Štrekna. Foto: Tomo Jeseničnik, arhiv RRA Koroška 

Izjemen odziv na Štrekno je dal občinam zagon za nadaljnje projekte, s katerimi želijo spodbujati vsakdanje in rekreativno kolesarjenje v mestnem in podeželskem okolju. Pri tem jih podpirajo številna lokalna društva in zavodi, od katerih so se nekateri osredotočili zlasti na spodbujanje hoje in kolesarjenja na krajših razdaljah.

V Slovenj Gradcu poleg spodbujanja kolesarskega turizma izvajajo številne projekte za krepitev trajnostne mobilnosti na poti v šolo, v službo in po drugih opravkih.

Starejši osnovnošolci dveh lokalnih šol sodelujejo pri projektu S kolesom, skirojem ali rolko v šolo, pri katerem beležijo trajnostne prihode v šolo s sledilniki, ki jih namestijo na prevozna sredstva otrok. Interaktivni števec v osnovnih šolah ne beleži le trajnostno prevožene razdalje, ampak tudi prihranke trdih delcev in emisij toplogrednih plinov. Del projekta je tudi evidentiranje nevarnih točk in odsekov na poti v šolo. Strokovnjaki so skupaj z otroki pripravili tudi predloge za odpravo teh kritičnih točk. Aktivni prihodi otrok so se v obeh osnovnih šolah zvišali za približno 7,5 %, dogovarjajo pa se tudi za vključitev drugih osnovnih šol.

Za zmanjševanje in opuščanje vožnje z avtomobilom za pot v službo so izvedli ozaveščevalno akcijo S kolesom v službo, v okviru katere so v koroških podjetjih organizirali predavanja o pomenu kolesarjenja za zdravje in okolje.

Aktivnosti ob tednu mobilnosti. Foto: Mestna občina Slovenj Gradec

S kolesom v mesto je kampanja za spodbujanje trajnostnih prihodov v mesto Slovenj Gradec, ki se izvaja že več let zapovrstjo v sodelovanju s predstavniki lokalnega gospodarstva. Tisti, ki pridejo v mesto s kolesom, prejmejo kupon s popusti na izdelke in storitve pri več kot 50 ponudnikih z oznako Kolesarjem prijazen lokal.

Za spodbujanje kolesarjenja po vsakdanjih opravkih so organizirali še Kolesarske rajže, vožnje s kolesi od lokala do lokala, in kampanjo En avto manj. V letu 2020 so organizirali še niz dogodkov, s katerim so spodbujali občane, da pustijo avto doma in se na krajše razdalje odpravijo peš ali s kolesom, na daljše pa z javnim prometom. Vrsto aktivnosti organizirajo tudi vsako leto ob Evropskem tednu mobilnosti in si tako vzdržno prizadevajo za več trajnostne mobilnosti v Slovenj Gradcu.

Priporočila za prenos: Za spremembe potovalnih navad si je treba prizadevati vztrajno in kontinuirano, saj se ne zgodijo čez noč. Smiselno je nizati različne akcije in projekte, ki vsak po svoje naslavljajo občane. Pomembni zavezniki občine so lahko lokalna društva in organizacije, pa tudi lokalna podjetja.

Sorodne prakse: Thriving Streets (URBACT), RiConnect (URBACT), Space4People (URBACT), Active Travel Network (URBACT), Kolesarska pot od Trsta do Poreča

—

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Mladi kolesarji. Foto: Druga Osnovna šola Slovenj Gradec