You are here

Mesta mestom: Sožitje na grajskem vrtu

Edited on

03 November 2021
Read time: 2 minutes

Prenova grajskega vrta in vključevanje ranljivih skupin

Zelene površine pomembno prispevajo k prijetnemu življenju v mestu. Vendar njihovo vzdrževanje predstavlja kar velik finančni zalogaj. Številna evropska mesta so začela njihovo vzdrževanje združevati z aktivnostmi, namenjenimi krepitvi lokalne skupnosti. V Veliki Britaniji na primer v jesenskem času povabijo prebivalce, da pomagajo grabiti listje in preživijo prijetno popoldne z družino ali prijatelji. Mesto s tem nekaj privarčuje pri vzdrževanju parka, istočasno pa nudi brezplačno aktivnost prebivalcem in krepi lokalno pripadnost in zavest o pomenu zelenih površin.

V Škofji Loki so se na podoben način lotili oživitve grajskega vrta ob Loškem gradu. Prenovo vrta so združili s programom vključevanja oseb z motnjami v duševnem razvoju in tako pridobili urejen javni skupnostni vrt, ki gradi bolj vključujočo, živo in solidarno skupnost.

Čeprav je konkretna zgodba grajskega vrta povsem lokalna in avtentična naslavlja zelo univerzalne izzive. S prenovo vrta so želeli oživiti degradiran prostor in ponovno obdelati opuščeno zeleno površino, ki je izgubila gospodarsko, družbeno, estetsko in simbolno funkcijo.

Zasadili so zdravilne domače rastline. Foto: arhiva Občine Škofja Loka in Loškega muzeja

 

Obnovljeni grajski zeliščni in aromatični vrt se lepo vključuje v sistem javnih mestnih in grajskih zelenih površin, a ga s svojo vsebino in namembnostjo pomembno nadgrajuje, saj gre za obdelovalno površino, ki je obenem tudi dostopna, odprta javnih površina, namenjena srečevanju in druženju.

Ker se vrt nahaja na območju varovane kulturne dediščine, so k obnovi pristopili z uporabo tradicionalnih znanj, tehnologij in postopkov, uporabili so materiale, ki so jih našli tam, ureditev vrta pa je sledila zasnovi nekdanjega grajskega učnega vrta. Izbor zelišč je prilagojen lokalnim razmeram, podnebju in vegetacijskemu ciklu. Pridelujejo jih po trajnostnih ekoloških standardih, nato pa jih v skladu z njihovo zdravilno vrednostjo predelajo v uporabne izdelke.

Naložba v prenovo vrta pa ni samo naložba v zeleno površino, temveč tudi v bolj vključujočo skupnosti. Vrt presega golo predstavitveno vrednost, saj spodbuja socialno vključenost oseb z motnjami v duševnem razvoju. Varovanci Društva Sožitje so vrt skupaj z mentorjem zasadili in zanj tudi vse leto skrbijo. Iz dišavnic, ki jih vzgojijo na vrtu, sami izdelujejo milo, skupaj z Loškim muzejem pa pripravljajo razstavo o tem projektu. Z njihovo vključitvijo v prenovo in skrb za vrt so želeli omogočiti prenos in izmenjavo praktičnih znanj ter sodelujoče opremiti z osnovnim vrtnarskim znanjem, delovnimi izkušnjami in jih tako opolnomočiti.

Vrt s pomočjo mentorja obdelujejo vse leto. Foto: arhiva Občine Škofja Loka in Loškega muzeja

 

Prenovo in vzdrževanje vrta koordinira mreža povezanih lokalnih organizacij. Poleg Občine Škofja Loka sodelujejo še Razvojna agencija Sora, LAS Loškega pogorja, Loški muzej Škofja Loka, ZVKD Restavratorski center, vrtnarsko podjetje Prunus+ d.o.o. in Društvo Sožitje Škofja Loka.

Prenova vrta ima poleg fizične ureditve zelene površine številne pozitivne učinke tako za ranljivo skupino, ki ga ureja, kot za širšo skupnost. Delo na zemlji nas povezuje z naravo. Prav tako je zelo zadovoljujoče videti delo svojih rok in spremljati rast zelišč, ki smo jih sami zasadili. Pri sodelujočih krepi občutek vrednosti in prispevka k dobrobiti skupnosti. Poleg tega njihova prisotnost v javnem prostoru naslavlja stigmo, ki je povezana s to družbeno skupino.

Priporočila za prenos: Prakso, ki povezuje prenovo in vzdrževanje zelenih površin s programi socialne vključenosti, je mogoče brez težav prenesti v druga okolja, saj se tudi drugod soočajo s podobnimi izzivi. Pristop pa je mogoče prilagoditi lokalnim razmeram in potrebam.

Sorodni projekti URBACT ali drugi: Health&Greenspace (URBACT), RU:RBAN (URBACT), Healthy Cities (URBACT), KAIRÓS (URBACT)

 

---

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: V Škofji Loki so v prenovo grajskega vrta vključili skupino ljudi s posebnimi potrebamiFoto: arhiva Občine Škofja Loka in Loškega muzeja