Mesta mestom: Prenova Glavnega trga v Mariboru

Pred preureditvijo je skozi Glavni trg v Mariboru potekala ena najbolj prometnih cest v mestnem središču. V povprečju se je po Koroški cesti, ki teče ob robu Glavnega trga, peljalo približno 18.000 vozil dnevno. Na Koroški cesti je teklo tudi devet linij mestnega potniškega prometa. Gre za enega starejših delov mesta s starimi, spomeniško zaščitenimi stavbami, ki ga je prometna preobremenitev popolnoma degradirala. Prebivalci so poročali o nevzdržnih pogojih za bivanje, prav tako pa je prometna preobremenjenost slabo vplivala na gospodarsko dejavnost tako ob cesti kot na trgu. Zaradi posledic prometne preobremenjenosti Glavni trg ni služil svojemu namenu.

Prenovljena Koroška z drevesi in klopmi. Foto: Mestna občina Maribor

Mestna občina Maribor se je odločila, da sledi zgledu mest, ki trge in ulice odpirajo ter vračajo ljudem. S preureditvijo so trg in tranzitno cesto, ki teče ob njem, preobrazili v kakovosten javni prostor. Območje, veliko 10.000 m², je bilo celovito prenovljeno. Preureditev je bila izvedena na osnovi arhitekturnega natečaja iz leta 2010. Povzeta je bila celotna arhitekturna in hortikulturna ureditev območja, dodan pa je bil tudi vodni motiv na Glavnem trgu v obliki fontane. Območje so tlakovali z avtohtonim naravnim kamnom.

Dostop za motorna vozila je omogočen samo za stanovalce, dostavo in intervencijo. Tranzitni motorni promet se je preusmeril na druge ceste. Del motornega prometa pa naj bi po izkušnjah drugih mest izginil, saj boljši pogoji za hojo in kolesarjenje spodbujajo, da prebivalci za krajše poti avtomobile pustijo doma. Za kolesarjenje ni ločenih površin in je dovoljeno po vsej površini trga, gre za neke vrste skupni prometni prostor.

Večji del preurejenega območja je javni prostor, namenjen druženju, gostinskim terasam ter zadrževanju in življenju na prostem. Pogoji za bivanje lokalnih prebivalcev so se občutno izboljšali. Prostor pa je postal prijetnejši tudi za obiskovalce in sprehajalce, saj je zdaj območje za pešce povezano s tržnico in uličicami, ki vodijo proti nabrežju reke Drave. Pri preureditvi tega območja tako ne gre samo za spremembo prometnega režima, temveč tudi za vzpostavljanje pogojev za oživljanje tega dela mesta. Občina si obeta, da bodo boljši pogoji spodbudili prenovo degradiranih stavb in lokalov na Koroški cesti ter prispevali k razvoju novih dejavnosti in podjetij.

Glavni trg je po prenovi postal priljubljena točka za srečevanje na prostem. Foto: Mestna občina Maribor

Prenovljen trg, ki je bil odprt poleti 2020, je bil vso poletje zelo obljuden. Čeprav je bila ureditev, predvsem pred izvedbo, deležna kritik, raziskave javnega mnenja kažejo, da večina Mariborčanov novo ureditev podpira. Občina si prizadeva za dialog s prebivalci drugih območij v mestnem središču, ki jih je preusmeritev prometa prizadela. Z odprtjem območja za ljudi in prekinitvijo poti za motorna vozila so se zmanjšali negativni vplivi prometa na ljudi in okolje. Občina s tem jasno sporoča, v katero smer si želi peljati razvoj na področju prometa.

Priporočila za prenos: Pri omejevanju motornega prometa je pričakovati odpor, zato je dobro čim bolj zgodaj odpreti kanale za odkrito komunikacijo s prebivalci. Najbolje je prebivalce vključevati že pri pripravi strategij in vizij, saj je v fazi razvijanja rešitev težko doseči konsenz.

Sorodne prakse: Thriving Streets (URBACT), Space4People (URBACT), Active Travel Network (URBACT)

—

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Boljši pogoji za hojo in kolesarjenje spodbujajo, da prebivalci avtomobile pustijo doma. Foto: Mestna občina Maribor