Mesta mestom: Pešcona v Ljubljani

Za prvo glavno mestno ulico, namenjeno izključno pešcem, velja ulica Lijnbaan v Rotterdamu, ki je bila odprta 1953. Kmalu zatem so mesta po Evropi začela za promet zapirati posamezne ulice v mestnih središčih. Prvi povezan sistem ulic za pešce naj bi poskusno uvedel Kopenhagen na Danskem novembra 1962. Ljubljana je prve ulice v mestnem jedru za motorni promet zaprla leta 1976, med njimi pa so bili celotni Čopova in Nazorjeva ulica, Stari trg, Hribarjevo nabrežje in nekatere manjše ulice ter deli Cankarjeve in Trubarjeve ceste, Adamič-Lundrovega, Gallusovega in Petkovškovega nabrežja ter Mestnega trga. S tem je nastal zametek pešcone, ki takrat še ni bila sklenjena.

Petkovškovo nabrežje je zadnja leta eno od žarišč družabnega življenja mesta. Foto: Goran Jakovac

Prepoved motornega prometa je omogočila revitalizacijo zgodovinskega središča mesta, ki je pred tem več desetletij na različne načine nazadovalo, v drugi polovici 80. let pa je postalo središče družabnega življenja mesta. K temu so najprej prispevali novi lokali na pešcem namenjenem Starem trgu, ki so hitro postali priljubljeni med mladimi, od leta 1986 dalje pa tudi prizadevanja neodvisnih kulturnih akterjev, ki so pešcem namenjene površine izkoristili za različne koncerte. V 90. letih se je preurejanje Stare Ljubljane preselilo na nabrežja Ljubljanice. Leta 1994 je bilo Cankarjevo nabrežje prenovljeno in zaprto za motorni promet in tudi tja je takoj sledilo živahno družabno življenje.

Leta 2007 se je nato začel izjemno ambiciozni program prenove ulic, trgov, nabrežij in drugih javnih prostorov v Ljubljani, ki traja še danes. Prvi pomemben korak je bila popolna zapora in prenova Prešernovega trga ter Wolfove ulice za ves motorni promet leta 2007, s čimer so bili dotlej vsaj formalno ločeni deli povezani v enotno pešcono. V naslednjih letih je sledila celovita prenova mnogih ulic, nabrežij in trgov, ki so po prenovi ostali zaprti za motorni promet in oblikovali današnjo podobo mestnega središča Ljubljane. Januarja 2018 je bilo kot območje za pešce določenih kar 108 ulic, trgov, nabrežij in drugih javnih prostorov.

V vseh primerih se je prenova začela s celovito obnovo ali novogradnjo komunalne in druge podzemne infrastrukture, vključno s potopnimi zbiralnicami odpadkov, na Kongresnem trgu tudi gradnja podzemne garažne hiše. Prenova je zajela tudi prenovo tlakov, javne razsvetljave in urbane opreme. Nova prometna ureditev, ki motorni promet umika iz javnega prostora, je vsakokrat sledila fazi gradnje, ko se je promet moral umakniti zaradi del. V tem obdobju so prebivalci in drugi uporabniki že morali spremeniti prometne navade in so tako po končanju gradbenih del tudi lažje sprejeli novo prometno ureditev brez motornega prometa.

Prenovljene ulice po umiku motornega prometa pogosto gostijo različne sejme in prireditve. Foto: Marko Peterlin

Ljubljana je s širjenjem pešcone in izboljšanjem pogojev za hojo in kolesarjenje v manj kot desetletju naredila izjemen napredek v kakovosti bivanja v mestu. Pešcona v Ljubljani je v širšem prostoru zanimiva ne le zaradi obsega, ki jo danes uvršča med največje v Evropi, pač pa tudi zaradi mešanja različnih oblik mobilnosti. Za razliko od drugih mest je v Ljubljani v pešconi dopustna tudi vožnja s kolesom, vendar mora biti hitrost kolesarjev prilagojena hitrosti pešcev. Takšna ureditev je pogosto predmet razprav v javnosti, a je vseeno pretežno uspešen primer sobivanja različnih udeležencev v prometu, ki postaja z razvojem novih oblik mobilnosti vedno pomembnejše.

Prednosti: Pešcona in njeno postopno širjenje je omogočilo urbano regeneracijo starega mestnega jedra, izboljšano kakovost bivanja v mestu in razcvet turizma, prispevala pa je tudi k spremembi potovalnih navad prebivalcev v smeri trajnostne mobilnosti.

Slabosti: Urbana regeneracija in rast turizma v mestnem jedru sta prinesla nevarnost izrivanja rab prostora z manjšo dodano vrednostjo iz mestnega jedra.

Nauk: Za uspešno uvedbo in širjenje pešcone je pomembna jasna vizija in dolgoročna politika mestne uprave, ki sega prek mnogo županskih mandatov, ter močna politična volja.

—

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Prešernov trg ostaja glavno presečišče pešpoti v mestu, poleti pa premore celo svojsko mikroklimo. Foto: Goran Jakovac