Mesta mestom: Parkirna politika Trebnje

V letih po izgradnji avtoceste se je v Trebnjem povečalo število prebivalcev in delovnih mest. Mnogo ljudi se vozi iz ali v Ljubljano, Novo mesto in bližnje občine. Te spremembe so prinesle močno povečanje prometa. Mesto je polno parkiranih avtomobilov; pešcev in kolesarjev je komaj za vzorec, pa tudi prostora nimajo veliko. S parkirno politiko želi občina omejiti število avtomobilov, izboljšati javni prostor, prometno varnost in kakovost bivanja za vse meščane in obiskovalce.

Konzorcij izdelovalcev, IPoP – Inštitut za politike prostora, iPLAN in Kombinat arhitekti, je izdelal parkirno politiko v več fazah. Izdelali so analize parkiranja, zbrali primere dobrih praks, pripravili strokovne podlage, pripravili osnutek Odloka o mirujočem prometu in predstavitve na občinskem svetu, hkrati pa vključevali javnost v vse faze procesa.

Podatki o tem, kdo parkira, kje in kdaj ter koliko časa, so ključen temelj parkirne politike. Pridobili so jih z izvedbo nove metode analize, imenovane Parkirni utrip.

Delavnica o problemih s parkiranjem. Foto: Urban Jeriha

Z analizo so prepoznali vzorec parkiranja za vsako parkirišče posebej in za celotno Trebnje. Analiza je pokazala, da je v času prometne konice prostih tretjina parkirnih mest; pri občini in zdravstvenem domu so parkirna mesta povsem zasedena, medtem ko so parkirišča, oddaljena tri minute sproščene hoje, prazna.

Kot priložnost za optimizacijo mirujočega prometa so se izkazali parkirni prostori, ki so sicer najbolj iskani, a jih osem ur dnevno zasedajo zaposleni. Ti bi lahko parkirali nekaj minut hoje stran in s tem parkirna mesta prepustili obiskovalcem in stanovalcem.

Sodelovanje javnosti pri tem procesu je potrebno, ker je uvajanje omejujoče parkirne politike veliko politično tveganje. Z javnostjo smo se posvetovali o problemih, viziji in ukrepih. Posvetov so se udeležili stanovalci, predstavniki javnih zavodov, gospodarstva in lokalov, ki so prispevali vpogled v probleme parkiranja in možne rešitve. Javna razprava je potekala tudi na občinski Facebook strani, kjer se je razvila živahna debata.

Na začetku procesa so vsi sodelujoči izražali željo po novih parkiriščih, a ko so uvideli, da je teh že sedaj preveč in da je mesto lahko prijetnejše, če vsi ne parkirajo pred vrati, so se ljudje strinjali z novo parkirno politiko in jo podprli. Spoznali so, da v mestu potrebujejo predvsem pločnike, trge in kolesarske steze in ne parkirišč, kjer zaposleni puščajo svoj avto.

Želje občanov. Foto: Urban Jeriha

Parkirna politika je bila strnjena v ukrepe od upravljanja do gradnje. Odlok o ureditvi mirujočega prometa je en izmed ukrepov in predstavlja formalni okvir za dogovor znotraj občine. Sprejet je bil soglasno. Sledila bo priprava pravilnika o dovolilnicah in predlog o cenah, kar sta pomembni in občutljivi temi, ki zahtevata nadaljnje sodelovanje z javnostjo.

Čedalje več mest se zaveda pomena urejanja mirujočega prometa. V Trebnjem so spoznali, da je parkirna politika tisti razvojni člen, ki bo mestu omogočil razvoj po meri ljudi.

Prednosti:
S podatki podkrepljena javna razprava zmanjšuje politično tveganje in poveča možnost uvedbe ukrepov.
Preverljivi podatki o parkiranju prispevajo k skupnemu razumevanju stanja in pomagajo pri iskanju rešitev.
Postopno uvajanje ukrepov bo pripomoglo k večji sprejetosti ukrepov, saj bodo učinki vidni že sproti.

Slabosti:
Ob morebitni spremembi občinske oblasti lahko izvedba ukrepov zastane.

Nauk:
Omejujočo parkirno politiko je možno sprejeti tudi v malem mestu, če prebivalci razumejo razloge za težave s parkiranjem in soodločajo o nadaljnjem razvoju.

—

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Parkiranje v Trebnjem. Foto: Urban Jeriha