You are here

Mesta mestom: Občinski proračun po meri občank in občanov

Edited on

24 August 2020
Read time: 2 minutes

Uresničevanje participativnega proračuna v Ajdovščini

Soodločanje prebivalk in prebivalcev o porabi dela proračunskega denarja občine je v Sloveniji prisotno razmeroma kratek čas. Gre za idejo neposredne demokracije in neposrednega odločanja ljudi o upravljanju javnih zadev. Z uvedbo participativnega proračuna občina omogoči, da občanke in občani sodelujejo v postopku določanja namenske rabe dela občinskega denarja in glasujejo, katere investicije so najnujnejše in bodo najbolj prispevale k dvigu kakovosti življenja v njihovi skupnosti.

 

Občina Ajdovščina je želela zvišati kakovost življenja občank in občanov, krepiti družbeno participacijo in prispevati h gradnji skupnosti, zato so se odločili vzpostaviti participativni proračun, ki so mu nadeli ime »Moja pobuda«. S tem je Ajdovščina postala prva slovenska občina, ki je leta 2016 uspešno implementirala model participativnega razporejanja dela proračunska denarja in pristopila k uvedbi neposredne demokracije.

S tem je občanom in občankam omogočila, da neposredno sami odločajo o porabi proračunskih sredstev. V letih 2017 in 2018 je uresničevanju participativnega proračuna namenila dober odstotek občinskega proračuna, za katerega je bilo izbranih in izvedenih 29 projektov.

Leta 2016 je objavila poziv za podajo projektnih predlogov na podlagi meril, ki jih je sprejela občinska komisija glede na strateške usmeritve razvoja občine. Za izvedbo procesa je bilo območje občine razdeljeno na šest območij, da bi lahko občina enakopravno obravnavala in skladno razvijala vse svoje dele. Predloge so lahko oddali občani in občanke s stalnim prebivališčem na posameznem območju občine, starejši Občina Ajdovščina od 15 let. Za pomoč pri oblikovanju projektnih predlogov so bile na območjih organizirane delavnice, na katerih so bili udeleženci seznanjeni s participativnim proračunom in načinih sodelovanja. Občina je občane in občanke spodbudila tudi, da oblikujejo svoje predloge in o njih razpravljajo.

Izveden projekt: Plezalna stena Lokavec. Vir: arhiv Občine Ajdovščina

Po izteku roka za oddajo je komisija na osnovi meril preučila ustreznost predlogov in sestavila katalog predlogov. Občani in občanke so nato glasovali o predlogih znotraj svojega območja. Za proračuna za leti 2017 in 2018 so izglasovali 31 predlogov, ki so ustrezali razpoložljivim finančnim sredstvom ter skladnim razvojem vseh delov občine. Izglasovani predlogi so bili po dokončni potrditvi s strani komisije umeščeni v občinski proračun. Implementacija projektov je s tesnim sodelovanjem občanov sledila v letih 2017 in 2018.

Leta 2018 je Občina Ajdovščina pričela že z drugim ciklom participativnega proračuna za leti 2019 in 2020. V prvem ciklu je opazila šibkejšo udeležbo mladih (15–29 let) tako v fazi oddaje predlogov kot tudi na glasovanju, zato jim je bila v drugem krogu namenjena posebna pozornost. Občina je oblikovala posebno kategorijo »Mladi«, za potrebe katere je ustrezno povečala skupno vrednost participativnega proračuna. S tem so mladi lahko oddali predloge in glasovali tako na svojem območju in še dodatno v kategoriji Mladi, ki se je nanašala na celotno območje občine.

Izveden projekt košarkarsko igrišče v Potočah. Vir: arhiv Občine
Ajdovščina

Pozitivni učinki uvedbe participativnega proračuna in dosledne realizacije izglasovanih predlogov se kažejo v dvigu kakovosti bivanja in krepitvi medsebojnega povezovanja občanov in občank. Predvsem pa se je s prvim ciklom okrepilo zaupanje v delo občine, saj so prebivalci spoznali, da imajo tudi sami možnost vplivati na izvedbo projektov, pomembnih za njihovo skupnost. Ta učinek se med drugim kaže tudi v večji udeležbi na glasovanju v drugem ciklu izvajanja participativnega proračuna. Za dolgoročno zavezo k izvajanju participativnega proračuna se je občina odločila tudi normativno urediti ta institut tako, da so s statutom občine določili obveznost njegovega izvajanja in višino sredstev za ta namen.

Prednosti: S participativnim proračunom se krepi odnos do skupnosti in medsebojni odnos znotraj skupnosti, krepi se zaupanje v javno upravo in zavedanje, da lahko občani neposredno vplivajo na izvedbo projektov, za katere se sami odločijo.

Slabosti: Občina se lahko umakne iz financiranja nekaterih osnovnih javnih storitev in to prepusti občanom prek participativnega proračuna.

Nauk: Občanke in občani imajo veliko zanimivih idej in s podporo teh lahko občina dvigne kakovost življenja v skupnostih.

 

--

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Spletna stran Moje pobude je dostopna tukaj.

Naslovna fotografija: arhiv Občine Ajdovščina