Mesta mestom: Ko pokopališče postane park

Urejanje pokopališč se tako kot načini pokopavanja in slovesa od umrlih s časom spreminja. Nova pokopališča so bolj podobna parkom, posamezni grobovi zasedajo manj prostora, pokopališče lahko služi svojemu namenu dalj časa in hkrati deluje kot javni park. Na takem pokopališču nastane manj odpadkov in z njegovim urejanjem imajo tako posamezniki kot pokopališka uprava manj dela. Nekatera slovenska pokopališča se v parkovna spreminjajo počasi, nekatera kot tisto v Srebrničah pri Novem mestu so bila kot taka načrtovana. Ker gre pri urejanju pokopališč za posebno občutljivo področje, je treba spremembe uvajati v sodelovanju z uporabniki in postopoma. V Trbovljah so bili zaradi prostorske stiske primorani razmisliti o spremembah in odločili so se za bolj raznovrstno ponudbo možnosti pokopa.

Pomanjkanje prostora je velik izziv številnih pokopališč. Veliko pokopališč sploh nima možnosti širitve, pa tudi sicer je v luči trajnostnega ravnanja z viri, tudi z zemljišči, smiselno razmišljali o prostorsko manj potratnih načinih pokopavanja. Prav nam pridejo, ko znotraj obstoječega prostora načrtujemo dolgoročni razvoj kapacitet in postopoma uvajamo nove načine pokopov in obeleževanja grobov.

Druga težava klasičnega pokopališča so odpadne sveče in drugi odpadki. Podatki kažejo, da smo v Sloveniji tretji na svetu in prvi v EU po porabi nagrobnih sveč na prebivalca. Poleg nenehnega ozaveščanja se je te težave mogoče lotiti tudi z ukrepi, ki sistemsko preprečujejo nastajanje teh nepotrebnih in nevarnih odpadkov na pokopališčih.

Prostor za parkovne pokope. Foto: Komunala Trbovlje

Oba izziva so v Trbovljah naslovili v procesu prenove pokopališča, ki je zajemala izgradnjo kostnice, ureditev območja za parkovni pokop in preureditev prostora za raztros z novim načinom obeleževanja.

Nova kostnica rešuje prostorsko stisko, omogoča shranjevanje posmrtnih ostankov iz opuščenih grobov in te sprosti za ponovno uporabo. Opuščenih grobov s posmrtni ostanki namreč ni mogoče oddati novim najemnikom. Shranjevanje posmrtnih ostankov v kostnici omogoča, da se grob izprazni in ponudi v nov najem.

Ureditev parkovnih pokopov hkrati rešuje prostorsko stisko in prispeva k zmanjševanju odpadkov. Na območju za parkovni pokop so grobne parcele dvakrat manjše od klasičnih, hkrati tam ni predvideno nikakršno dodatno urejanje in vzdrževanje s strani najemnika, niti ni predviden prostor za sveče. Na parkovnih grobovih zato nastaja občutno manj odpadkov kot na klasičnih grobnih parcelah.

Obeležja in prostor za raztros. Foto: Komunala Trbovlje

Svojevrstna izboljšava so tudi skupna obeležja na območju za raztros pepela, omogočajo preprosto namestitev enotnih montažnih napisnih tablic z imeni pokojnikov, glede na dogovor med svojci in upravnikom. S tem se poenostavi tudi popravljanje in spremembe obstoječih napisov. Prav tako ni treba postavljati novih obeležij, ko na obstoječih zmanjka prostora, saj je mogoče tablice po določenem času s soglasjem svojcev enostavno zamenjati.

Alternativne oblike pokopa in druge trajnostne rešitve urejanja pokopališča, ki jih s tem uvaja Komunala Trbovlje, zmanjšujejo tudi obseg in stroške vzdrževalnih del. Obenem nove rešitve razbremenjujejo tudi svojce.

Čeprav gre za prakso urejanja, ki je morda pri nas še relativno nova, pa v Trbovljah poročajo, da se bodo nove rešitve dobro prijele in da prebivalci kažejo zanimanje zanje. S kostnico jim je uspelo sprostiti dovolj grobov za tiste, ki si še vedno želijo klasične grobne parcele, s ponudbo novih načinov pokopavanja pa so sprožili proces približevanja k bolj trajnostni kulturi pokopavanja in spominjanja.

Priporočila za prenos: Prenova in urejanje novih pokopališč, ki so v skladu z večjo odgovornostjo do okolja in prostora in sledijo novim navadam in potrebam lokalne skupnosti, je zahtevno delo. Nove rešitve posegajo na področje z močno ukoreninjenimi tradicijami in navadami, zato je spremembe treba uvajati počasi, ob stalni dobri komunikaciji z javnostjo. Poleg novih rešitev mora pokopališka uprava oblikovati in uveljaviti tudi nov pokopališki red. Parkovno pokopališče lahko postane tudi javni park samo, če vsi uporabniki dobro razumejo in spoštujejo posebno naravo pokopališkega parka.

Sorodni projekti URBACT ali drugi: Pokopališče Srebrniče v Novem mestu

--

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v katalogu Mesta mestom #2: Katalog dobrih praks slovenskih mest za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Pokopališče Gabrsko. Foto: Komunala Trbovlje