Mesta mestom #3: Participatorni proračun v Cascaisu

Model za krepitev participacije prebivalcev in spodbujanje participativne demokracije

Cascais, Portugalska
206.479 prebivalcev

participatorni proračun, participacija, upravljanje mest

Državljanska pasivnost in odtujenost prebivalcev od procesov odločanja je razširjen problem tudi pri nas. Medtem ko so države manj fleksibilne in se težje pravočasno odzovejo na nizko nezaupanje državljanov v institucije, so mesta in lokalne skupnosti bližje ljudem in lažje v krajšem času vzpostavijo zaupanje prebivalcev do uprave in političnih predstavnikov mesta. Vključevanje prebivalcev v odločanje o porabi občinskega denarja je eden od prijemov, ki ga uvaja vse več občin tudi pri nas. Prebivalci si želijo biti bolj neposredno vpeti v procese odločanja in radi sodelujejo, če vidijo, da so njihovi predlogi tudi upoštevani. Participatornega proračuna so se pred šestimi leti lotili tudi v Cascaisu na Portugalskem.

V Cascaisu se kar 60 % prebivalstva ni udeleževalo volitev, zaznati je bilo veliko vrzel med politikami in politiki ter prebivalci. Mesto se je odločilo prebivalce približati odločanju in leta 2011 uvedlo participatorni proračun. Metodologija, ki jo uporabljajo, je cenovno ugodna, pravno zavezujoča, z dvema cikloma (odločanje in izvajanje), ter vključuje prebivalce vse od predstavitve ideje do odprtja projekta.

Delež, ki ga Cascais razporedi z mehanizmom participatornega proračuna, zdaj znaša okrog 20 % investicijskega dela proračuna. Za projekte, ki so bili izglasovani letos, bodo skupaj namenili 6,1 milijona evrov. Po deležu proračuna, o katerem lahko prebivalci odločajo neposredno, je tako med najvišjimi v Evropi.

Prebivalci imajo priložnost svoje predloge predstaviti na enem od devetih srečanj prebivalcev, ki potekajo v devetih mestnih četrtih. Na srečanjih lahko sodelujejo prebivalci Cascaisa, študentje ali zaposleni v mestu. Udeleženci sedijo v omizjih po sedem do devet ljudi in najprej izglasujejo najboljša predloga v svojem omizju, nato so ti predlogi predstavljeni celotnemu srečanju, ki ponovno glasuje. Vsak udeleženec lahko podpre dva predloga. Število tako potrjenih predlogov se spreminja glede na število udeležencev srečanja, več kot je udeležencev, več projektov lahko potrdijo za uvrstitev na glavno glasovanje.

Predloge je mogoče podati tudi prek spleta, kjer se zanje prav tako glasuje. Dva projekta z največ glasovi sta uvrščena neposredno v tehnični pregled. Tudi ta dva predloga je treba predstaviti na javnem srečanju, čeprav se o njima tam ne glasuje.

Po tehničnem pregledu je predlog uvrščen na končno glasovanje. Projekti so lahko veliki največ 300.000 evrov in morajo biti uresničeni v treh letih. Glasovanje poteka s pošiljanjem SMS elektronskih sporočil, občani pa lahko glasujejo za ali proti predlaganim projektom.

Preden predlog sprejmejo in ga začnejo uresničevati, mesto določi »upravljalca«, torej kdo bo projekt, na primer intervencijo v prostoru, kot je klopca, vzdrževal, potem ko bo ta zaživela.

Doslej je bilo skupaj v glasovanje poslanih 232 predlogov, izglasovanih pa 115 projektov. Udeležba prebivalcev v procesu iz leta v leto narašča. Samo na srečanjih, kjer lahko prebivalci predstavijo svoje predloge, je doslej sodelovalo več kot 5000 udeležencev. Prav tako narašča število volivcev. Leta 2011 je glasovalo 6903, leta 2017 pa 75.357 ljudi.

V Cascaisu so z neposrednimi rezultati pa tudi dolgoročnimi učinki participatornega proračuna zadovoljni, saj zaznavajo okrepljeno zaupanje v mestno upravo in politično vodstvo ter večjo angažiranost prebivalcev v svojih lokalnih okoljih. Prepričani so, da zdaj izvedejo več projektov, ki odgovarjajo na dejanske potrebe prebivalcev. O tem pričajo tudi podatki o zadovoljstvu, saj je kar 90,4 % (2016) prebivalcev s participativnim proračunom zadovoljnih. Uspešnost modela so prepoznala tudi druga mesta, zlasti portugalska, in ga prenesla v svoja okolja.

Prednosti:
Enostaven način glasovanja.

Slabosti:
Predstavitev predlogov na srečanjih občanov je lahko za nekatere občane ovira.

Nauk:
Pomembno je zagotoviti upravljanje in trajnost izvedenih projektov.

Več o dobri praksi na tej povezavi.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Fotografije: Mesto Cascais

<br />