Mesta mestom #2: Oživljanje mesta z začasnimi trgovinami

Od praznega do živahnega: mladi podjetniki kot sprožilci sprememb v (sub)urbanih nakupovalnih območjih

Antwerpen, Belgija
601.257 prebivalcev

začasna raba, urbana prenova, podjetništvo

Z razmahom trgovinskih in nakupovalnih centrov na mestnih obrobjih so nakupovalne ulice v mestih, kjer se med izložbami sprehajamo na prostem, povečini opustele. Le redka mala in srednje velika evropska mesta so jih uspela obdržati pri življenju. Nakupovalne ulice v mestnih središčih in živa pritličja v soseskah so pomembni za lokalno ekonomijo, saj si lokalni obrtniki in trgovci pogosto ne morejo privoščiti najemnin v nakupovalnih centrih. Živa pritličja spodbujajo hojo, naključno srečevanje s sosedi ter omogočajo nastajanje novih vezi med prebivalci, krepitev medsebojnega zaupanja in gradnjo skupnosti. V Antwerpnu so se oživljanja opustele nakupovalne ulice lotili s programom podpore za mlade podjetnike.

Antwerpen se od leta 2012 sistematično loteva oživljanja pritličij v soseski Oud Berchem. Vsaki dve leti za dva tedna odprejo več pop-up shopov – začasnih trgovin, s katerimi želijo pritegniti čim večje število obiskovalcev, istočasno pa mladim podjetnikom in zagonskim podjetjem omogočijo, da se predstavijo na trgu.

Mesto nima svojih prostorov, zato izbere prazne, zapuščene lokale, ki so v zasebni lasti, ter jih v dogovoru z lastniki prenovi, tako da so primerni za opravljanje dejavnosti. Večinoma jih opremijo kot trgovine, ki so z vidika komunalne opreme in predpisov manj zahtevne. Vzporedno s prenovo lokalov z razpisom iščejo mlade podjetnike, ki lahko v teh lokalih z minimalnim tveganjem testirajo svoje poslovne ideje. Občina namreč poleg prenove za obdobje dveh mesecev delno krije tudi najem in obratovalne stroške.

Mesto v procesu iskanja lastnikov praznih prostorov in potencialnih najemnikov nastopa kot pokrovitelj in financer. Posredovanje med lastniki in potencialnimi najemniki s pooblastilom občine vodi neprofitna organizacija, ki je tesneje povezana z lokalno skupnostjo in življenjem v tej soseski, in tako lažje vzpostavlja odnose zaupanja z lastniki. Organizacija v imenu občine tudi najame prostore in jih potem odda naprej izbranim mladim podjetnikom.

Po testnem obdobju se najemniki odločijo, kako bodo nadaljevali z uresničevanjem svoje poslovne ideje; nekateri v prostorih ostanejo, drugi se odločijo za spremembo lokacije ali spletno trgovino. Pop-up trgovine so tako neke vrste podjetniški inkubator, saj mesto poleg prostorov podjetjem nudi tudi strokovno podporo, svetovanje in mentorstvo pri nadaljnjem razvoju.

Lokali, ki so bili prej desetletje ali več prazni, po izteku testnega obdobja povečini ostanejo odprti. Antwerpen se namreč lahko pohvali s kar 70-odstotno uspešnostjo oživitve praznih lokalov, pri čemer 60 odstotkov vseh aktiviranih lokalov preide v trajni najem novih uporabnikov, 10 odstotkov pa jih dobi nove lastnike.

Cilj — oživiti ulično podobo tega območja in lastnike lokalov spodbuditi, da jih prenovijo in ponudijo na trgu — se tako postopoma, iz akcije v akcijo, uresničuje. Pri tem pa Antwerpen poudarja, da gre pri urejanju začasnih trgovin samo za mehke ukrepe, ki so v skladu z dolgoročno strategijo prenove tega območja podprti tudi z infrastrukturnimi investicijami Evropskega sklada za regionalni razvoj.

S ponavljajočimi aktivnostmi je mesto spodbudilo učinkovitejšo raba lokalov v pritličjih stavb, izboljšala se je podoba uličnega prostora, prav tako se je izboljšal odnos prebivalcev in obiskovalcev iz drugih delov mesta, ki zdaj sem prihajajo raje in pogosteje. Prenova lokalov s strani občine je nekatere lastnike spodbudila, da svoje lokale prenovijo tudi sami. Privlačnost območja se je tako občutno izboljšala. Mesto pa je odločeno, da svoje aktivnosti nadaljuje.

Prednosti
Oživljanje prostorov ne samo zaradi prostorov, ampak z jasnim programom

Slabosti
Povečan delež obiskovalcev ima lahko na sosesko tudi neugoden vpliv.
Brez infrastrukturnih ukrepov pop-up trgovine nimajo takšnega učinka.

Nauk
Pilotni projekt oživljanja je vredno ponavljati, če se izkaže kot uspešen; ne vedno znova inovirati aktivnosti.
Neprofitna organizacija je lahko dober posrednik med zasebnimi lastniki, potencialnimi uporabniki in mestno upravo.

Več o dobri praksi na tej povezavi.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Fotografije: Frederik Beyens