Mesta mestom #12: Model občinske prenove zasebnih nepremičnin

25 let prenove stanovanj za socialne namene

Vilafranca del Penedes, Španija
39.365 prebivalcev

stanovanja, urbana prenova, zaposlovanje

Številna manjša evropska mesta se soočajo z izpraznjenimi mestnimi središči, kjer stavbni fond propada, istočasno pa so stanovanja za mlade težko dosegljiva. Zasebni lastniki hiš niso zmožni ustrezno vzdrževati ali posodobiti, da bi ponovno služile svojemu namenu in bi se vanje bilo mogoče naseliti. Kljub temu svoje lastnine ne želijo prodati in se ji odpovedati. Kaj pa, če bi se lastnini odpovedali samo za določen čas? Na tak način pomanjkanje lastnega stanovanjskega fonda za reševanj socialnih stisk rešujejo v Vilafranci del Penedes, zahodno od Barcelone.

V mestu Vilafranca del Penedes že 25 let izvajajo program, s katerim obnavljajo stanovanjski fond v mestu, istočasno pa zagotavljajo stanovanja najšibkejšim in izboljšujejo zaposlitvene možnosti dolgotrajno brezposelnih.

V začetku devetdesetih, ko so s programom začeli, je bilo v mestnem središču veliko praznih hiš, najemniških stanovanj pa je primanjkovalo. S prenovo stanovanj so se tako odločili rešiti več problemov na en mah. Istočasno so namreč v prenovo začeli vključevati dalj časa brezposelne, ki po opravljenem usposabljanju ob delu lažje najdejo zaposlitev. Program z nekaj prilagoditvami v takšni obliki izvajajo še danes.

Prenovljena stanovanja občina vključi v program stanovanjske oskrba za stanovanjsko ogrožene, predvsem so to mlade enostarševske družine. Poleg stanovanj v javni lasti so predmet prenove tudi stanovanja v lasti zasebnikov in podjetij, ki se želijo vključiti v program. Če na primer lastnik ne zmore sam prenoviti stanovanja, ga mesto prenovi zanj in ga za določen čas prevzame v upravljanje. Kako dolgo, je odvisno od vrednosti prenove. V tem času mesto stanovanje ponudi v subvencionirano rabo v okviru programa socialnih stanovanj. Ko se ta čas izteče, je stanovanje vrnjeno v rabo lastniku. Kadar gre za zahtevnejšo prenovo, hiše pogosto preidejo v trajno last občine.

Prenova lahko vključuje samo osnovna obnovitvena dela v notranjosti, včasih pa gre za bolj kompleksna dela, pogosto tudi za energetsko prenovo, tako da zamenjajo okna in naredijo izolativno fasado. V 25 letih, odkar program poteka, je mesto obnovilo 250 hiš, od tega jih še vedno upravlja 90, druge so bile vrnjene lastnikom.

Gradbena prenovitvena dela se izvajajo v sodelovanju z občinskim oddelkom za zaposlovanje, ki za delo predlaga dalj časa brezposelne posameznike. Ti z delom, ki je izobrazbeno usmerjeno, pridobijo različna znanja in lahko kasneje s pridobljenim znanjem in veščinami kandidirajo za različne zaposlitve v gradbenem sektorju ter lažje prebrodijo čas med zaposlitvami.

Program zahteva tesno sodelovanje oddelkov znotraj mestne uprave, zlasti oddelkov za socialo, prostorsko načrtovanje in zaposlovanje. V prenovo pa si prizadevajo vključevati tudi skupine končnih uporabnikov.

S prenovo stanovanj ne izboljšujejo samo ponudbe stanovanj za stanovanjsko ogrožene, temveč postopoma obnavljajo stavbni fond in dvigajo standard najemnih stanovanj. Uspešno se borijo proti izpraznjenju mestnega središča, ki postaja vse privlačnejše. Pogosto namreč prenova določene stavbe spodbudi tudi lastnike sosednjih stavb k posodobitvi.

Prednosti:
Večplastno zasnovan program omogoča, da ima mestna investicija več pozitivnih učinkov.

Slabosti:
Ni dobro, če lastniki računajo, da bo njihovo stanovanje prenovila občina.

Nauk:
Dobro načrtovanje programov ima lahko večkratne učinke.

Več o dobri praksi na tej povezavi.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Fotografije: Občina Vilafranca del Penedès