Mesta mestom #10: Igriva paradigma

Igre kot fleksibilen in inovativen način za zdravo in trajnostno urejanje prostora

Videm / Udine, Italija
100.032 prebivalcev

igre, zdravje, aktivno staranje

Napredne mestne uprave razumejo, da je vključevanje prebivalcev v procese odločanja in v skupno urejanje bivalnega okolja njihova pomembna naloga in poslanstvo, ki zagotavlja socialno vključenost, enakost in povezanost. V manjših mestih so prebivalci zato pogosto že naveličani običajnejših pristopov k zbiranju in širjenju idej. Strokovnjaki za participacijo poudarjajo, da mora biti sodelovanje s prebivalci za vse udeležence prijetna, če ne celo zabavna, izkušnja. Skozi igro in zabavo se sprostimo, lažje učimo, navezujemo stike in sprejemamo tuje ideje. V Vidmu so se zato odločili, da sledijo igrivi usmeritvi pri vseh svojih dejavnostih – zakaj se ne bi igrali tudi odrasli?

Italijanski Videm se sooča z izzivi, ki jih poznajo tudi mnoga druga srednje velika in mala mesta: starajoče se prebivalstvo, potreba po ozaveščanju o okoljskih izzivih in energetski učinkovitosti, o pomenu zdravega načina življenja, pa tudi zamiranje življenja v nekaterih delih mesta, manjša vloga skupnosti, celo naraščanje izoliranosti in osamljenosti med prebivalci.

V Vidmu so se odločili na te izzive odgovoriti z različnimi ukrepi, v okviru enotne paradigme – na igriv način. Prepričani so namreč, da je mogoče z igro in na zabaven način doseči veliko večje zanimanje in odgovornost za spremembe kot z resnimi, za prebivalce manj zanimivimi, akcijami. Igre tako v Vidmu uporabljajo kot prilagodljiv in inovativen način za urejanje in rabo prostora (angl. placemaking), pa tudi za naslavljanje drugih potreb dolgožive, starajoče se, energijsko ozaveščene, pravične in demokratične družbe.

Dokazano je, da se je preko igre lažje učiti in graditi odnose, saj lahko kulturne, fizične ali kognitivne razlike in primanjkljaje pri igri presežemo s čustvenimi odzivi. Igre so zato dober medij za povezovanje prebivalcev, za premagovanje razlik med njimi in grajenje mostov med ljudmi, generacijami in kraji. Igre prav tako olajšajo zagovorništvo sprememb in inovacij ter spodbujanje socialne vključenosti. S pomočjo iger, pristopa z igrami, se izboljšujejo zmožnosti urbanih območij za spopadanje z aktualnimi izzivi, spodbuja se medgeneracijsko solidarnost in prijetne medosebne odnose.

V Vidmu so za ta namen vzpostavili več prostorov, kjer skozi igro promovirajo pomembne nove ideje in ozaveščajo o rešitvah, organizirajo pa tudi prireditve in vodijo stalne programe.

V praksi se igriv pristop odraža v vzpostavitvi knjižnice igrač s parkom in potujočega avtobusa z igrami, ki približa igre in igrače tudi prebivalcem, ki živijo na obrobju naselja ali na podeželju.

V Vidmu zaradi pozitivnih izkušenj z igrivim pristopom vsako leto obeležujejo različne tematske dneve, ki so povezani z igrami in znanjem, kot so dan pi, mednarodni dan družabnih iger, Darwinov dan in noč knjige. Vsako leto v mestu poteka tudi sejem na temo energije v igri.

Hkrati pa vse leto na različnih lokacijah (v skupnostnih centrih, knjižnicah, na univerzi, …) potekajo programi CamminaMenti (razgibaj um), ki vključujejo glasbeno terapijo, smejalno jogo, igre proti staranju, kreativno razmišljanje in podobne vaje, namenjene preprečevanju kognitivnega nazadovanja in osamljenosti.

Zdrav način življenja v Vidmu spodbujajo z motom »Naj bo zdrava izbira, zabavna izbira«, gibanje torej povezujejo z zabavnimi aktivnostmi, kot je lov za zakladom. Za zdravstvene in socialne delavce, ki delajo s starimi, organizirajo seminarje z naslovom »Ne nehaš se smejati, ker si star. Postaraš se, ker se nehaš smejati«, s katerimi želijo izboljšati kakovost življenja starejših ljudi.

V Vidmu se radi pohvalijo, da vse te aktivnosti potekajo po načelu »middle-out«, ki v sebi združuje dobro znana pristopa »top-down«, od zgoraj navzdol, in »bottom-up«, od spodaj navzgor. Lokalnim in civilnodružbenim iniciativam, katerih cilji ustrezajo občinskim zavezam za bolj zdravo, aktivno in vključujočo družbo, nudijo ustrezne pogoje za delovanje in z njimi sodelujejo.

Prednosti:
Z igrivim pristopom je možno preprosto in ugodno vpeljati novosti v aktivnosti mest in občin.

Slabosti:
Nekateri odrasli imajo odpor do aktivnosti, ki so videti kot igra.

Nauk:
Igra in zabava sta dobra motivatorja za sodelovanje.

Več o dobri praksi na tej povezavi.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Naslovna fotografija: Maurizio Lubrano
Fotografije: Mesto Udine