Mesta mestom #1: Grajenje skupnosti in prenova soseske

Prenova stanovanjske soseske Planina v sodelovanju s prebivalci

Kranj, Slovenija
37.373 prebivalcev

urbana prenova, participacija, skupnostno upravljanje

Urbana prenova še zdaleč ni več samo fizična prenova stavb in javnih prostorov. Tudi slovenska mesta se vse bolj poslužujejo celovitih pristopov k prenovi, kjer je pomemben tudi družbeni vidik. V soseski, kjer je prijetno bivati, se prebivalci počutijo kot pripadniki skupnosti, na katero se lahko zanesejo. Prenova naj bi tako poleg vidnih sprememb v prostoru pustila sledi tudi v lokalni skupnosti, ki naj bi bila po prenovi bolj povezana in vključujoča. Delujoče lokalne skupnosti so namreč najboljši preventivni ukrep proti socialni izključenosti, osamljenosti in nenazadnje vandalizmu v javnem prostoru. Za celostni pristop k urbani prenovi so se odločili tudi v Kranju.

Kranj se, podobno kot mnoga druga slovenska in evropska mesta, sooča z vztrajno degradacijo stanovanjskih sosesk. Prebivalci se pritožujejo nad pomanjkanjem parkirišč, slabo povezanostjo z javnim prometom, dotrajanostjo urbane opreme, nizko energetsko učinkovitostjo stavb in pomanjkanjem kakovostnih otroških igrišč. Zanemarjanje problematike stanovanjskih sosesk lahko vodi do resnih družbenih in gospodarskih posledic.

Mestna občina Kranj se je zato skladno s svojo trajnostno urbano strategijo odločila pričeti z aktivnostmi za izboljšanje kakovosti bivanja v soseski Planina, v kateri biva kar četrtina vseh občank in občanov. Pred fizično in energetsko obnovo so se v Kranju odločili posvetiti mehkim ukrepom v obliki lokalne pisarne prenove, še prej pa aktivirati prebivalstvo in preveriti njihove potrebe.

Oddelek za okolje in prostor si je zadal načrt prenove in oživitve oblikovati skupaj s prebivalci, zato so vzpostavili delovno skupino, v katero so poleg strokovnjakov iz nevladnih organizacij vključili še različne občinske oddelke, javne službe, krajevne skupnosti, ki delujejo na območju soseske, in drugo zainteresirano javnost.

Delovna skupina je z različnimi metodami, kot so spletna in fizična anketa, interaktivni zemljevid, razstava o razvoju soseske in zbor stanovalcev soseske, preverila potrebe in zbrala izražene želje stanovalcev. Po analizi pridobljenih podatkov in glede na interese so stanovalce razporedili v manjše, tematske time, ki so obravnavali različne izzive soseske, predvsem pa so iskali možne rešitve.

Tematske time so materialno in strokovno podprli pri razvoju rešitev ter jim omogočili, da svoj predlog realizirajo s t. i. mini projektom – z njim so na problem opozorili širši krog javnosti ter istočasno nakazali možno rešitev. Poleg teh manjših testnih projektov so na pobudo enega od timov skupaj s prebivalci obnovili osrednje otroško igrišče v soseski.

Kot rezultat večmesečnega dela v timih in različnih načinov posvetovanja s prebivalci je nastal celostni načrt prenove in oživitve stanovanjske soseske Planina. Načrt v soseski predvideva nekaj programskih obogatitev soseske. Poleg lokalne pisarne prenove, ki bo zagotavljala kontinuirano sodelovanje s prebivalci še center trajnostne mobilnosti, center urbanih športov in center za družine. Predvideva pa tudi revitalizacijo podhodov za pešce in kolesarje ter vzpostavitev povezovalne tematske poti.

Čeprav je načrt prenove in oživitve soseske pripravljen, se vključevanje prebivalcev v prenovo soseske ni zaključilo; ti bodo namreč pomembni akterji tudi pri izvajanju predvidenih ukrepov. Na Mestni občini Kranj si želijo, da bi se iz tesnega sodelovanja s prebivalci razvil tudi model skupnostnega upravljanja s sosesko in njenega vzdrževanja. Glede na občutke pripadnosti in zadovoljstva, ki so jih prebivalci razvili v dosedanjem procesu, se za uspešnost tovrstnih pristopov k upravljanju ni bati.

Prednosti
Če so spremembe načrtovane skupaj s prebivalci, bodo ti prevzeli odgovornost in skrb zanje.

Slabosti
Sodelovanje s prebivalci zahteva več časa in lahko prinese nepredvidene rezultate.

Nauk
Če prebivalcem ponudimo priložnost, da ne samo predlagajo, temveč tudi realizirajo svoje predloge, bodo bolj motivirani za sodelovanje v procesu.

Več o dobri praksi na tej povezavi.

V rubriki Mesta mestom predstavljamo dobre prakse, ki smo jih zbrali v istoimenskem katalogu Mesta mestom: Katalog URBACT dobrih praks za trajnostni urbani razvoj. Katalog je brezplačno na voljo tukaj.

Fotografije: Mestna občina Kranj