Maja Majnik: »Prizadevam si za projekte, ki ljudem lajšajo življenje«

Zakaj pravite, da ste bežali iz šolstva?

Glede bežanja iz šolstva se malo hecam. Poučevala sem na gimnaziji z velikim veseljem, potem pa sem začutila, da bi z zmanjševanjem vpisa lahko bilo delovno mesto na majhni šoli ogroženo in sem se uzrla drugam.

Za katere vsebine ste pristojni na občini?

Pokrivam področje družbenih dejavnosti. Delo je interdisciplinarno, od upravnih postopkov do priprave posamičnih in splošnih pravnih aktov, skrbi za izvajanje področnih delov občinskega proračuna do vodenja investicij z mojega področja. Poleg vzgoje in izobraževanja pokrivam naloge občine na področju primarnega zdravstva, socialnega varstva, mladinske politike, kulture in športa.

Vaše delo je torej zelo raznoliko. Verjetno si bomo lažje predstavljali, kaj vse obsega, če na kratko opišete, kaj so bile vaše glavne naloge prejšnji teden.

V proračunu sem strgala, pripravljala možne prerazporeditve, za zadnja letošnja sredstva za plačilo zapadlih računov, kot so šolski prevozi, bivanje v domovih za starejše, storitve pomoči na domu.

Izvajala sem kontrolo in likvidiranje računov z mojih področij.

Z zdravstvenim domom sem sestankovala v zvezi z zagonom Centra za krepitev zdravja.

Pripravila sem dopolnitev vloge za pridobitev programa javnega dela za zagon projekta brezplačnih prevozov za starejše na podeželju.

Sodelovala sem z mladinskim centrom v zvezi odškodninskim zahtevkom pri zavarovalnici. Gre za razpadel star radiator, uničene talne obloge in razvlaževanje talne plošče.

Urejala sem postopke zahtevnega javnega naročila za izvedbo gradbenih del v zvezi z investicijo v nov vrtec in obnovo šole v Spodnji Idriji, ki je v teku.

Arhivirala sem dokumentacijo v dokumentarnem sistemu, pripravila predlog proračunov za leti 2019 in 2020 za moja področja in jih predstavila novemu županu.

V objavo v Uradni list je šel proračun začasnega financiranja januar–marec 2019, ki ga je tudi bilo treba pripraviti, upoštevajoč zakonske omejitve začasnega financiranja.

Sprejemala sem vloge staršev za enkratne pomoči ob rojstvu otroka.

Odgovarjala sem na vprašanja različnih uporabnikov, javnih zavodov. In še bi lahko naštevala, pa se vsega ne morem spomniti.

Idrija trenutno veliko investira v vrtce in šole. Kaj lahko poveste o tem?

Ni problem voditi investicij, konec koncev je Računsko sodišče za zadnjo investicijo v vrtec v Črnem Vrhu dalo Občini Idrija, mislim, da edino pozitivno oceno med vsemi takrat pregledanimi investicijami v vrtce. Problem je, da je za Občino Idrija z njenimi geografskimi, snežnimi, poselitvenimi danostmi sedanji način financiranja občin zelo krivičen – samo za ilustracijo, za pluženje cest prejme enako sredstev kot Občina Piran – in težko zagotovi potrebna sredstva.

Idrija se v slovenskem kontekstu pogosto pojavlja kot primer dobre prakse, kjer se uvajajo inovativni ukrepi in izvajajo zanimivi projekti. Družbeno-ekonomski kazalniki so pozitivni (npr. nizka brezposelnost). Ali je tudi vaše mnenje – upoštevajoč vaše področje dela – takšno?

Brezposelnost je v Idriji res nizka, prav take pa so tudi plače zaposlenih. Demografski trendi so zaskrbljujoči. Kot tudi drugje se v občini družbeno tkivo razkraja, kar bo tudi izven humanistične stroke kmalu vidno s prostim očesom. Potrebni so temeljiti sistemski ukrepi na vseh nivojih, ki pa bi jih bilo nujno povezati s prerazporejanjem dodane vrednosti. Saj je to sedaj uradni termin? Nimam upanja v reformno varianto razvoja družbe in sem zmerni pesimist. Na nivoju lokalne skupnosti bom delovala v prid projektom in programom, ki bi lajšali življenje ljudem. Poleg klasičnih pristopov k temu si želim občinski svet prepričati v zagotovitev sredstev za izvajanje brezplačnih prevozov za starejše na podeželju in za vzpostavitev skupnostnega centra.

V Občini Idrija ste aktivni v več evropskih projektih, v katerih sodelujete vi?

Delala sem na več projektih, vsi so zaključeni, to so investicijski projekti za Norveški finančni mehanizem in Sklad EU za regionalni razvoj, pa tudi mehki projekti, kot so projekt CityCentreDoctor v okviru programa URBACT, projekt HOMAI v okviru programa Comenius Regio in projekt CHERPLAN v okviru programa Jugovzhodna Evropa.

Vključeni ste bili tudi v URBACT projekt City Centre Doctor, ki se je zaključil letos. Kaj so bili vaši cilji pri tem projektu? Kako ocenjujete sodelovanje v projektu – je bilo uspešno? Kaj vidite kot glavni rezultat projekta na lokalni ravni?

Cilj občine Idrija je bil učenje na primerih dobre prakse, iskanje primernih načinov za  spodbujanje oživljanja mestnega središča. Tekom izvedbe delavnic in beta akcij smo naredili testiranje, izkazalo se je navdušenje meščanov za organizacijo otroškega igrišča na mestnem trgu, tako, da to postaja stalni program in je projekt prijavljen v LAS. Želimo si podobni ukrep izvesti tudi v podeželskih središčih.

Ali aktivnosti na lokalni ravni, v okviru lokalne skupine nadaljujete? Kaj so zdaj naloge in aktivnosti lokalne skupine?

Da, lokalna skupina ostaja. Ukvarjala se bo z novimi projekti. Eden od ciljev ostaja iskanje sredstev za zagon skupnostnega centra v središču mesta.

Ste se v okviru projekta naučili kaj, kar bi radi ali pa že načrtujete prenesti v lokalno okolje oziroma izvesti v lokalnem okolju?

Eno je igrišče na trgu, ki sem ga omenila. Sicer pa je zasebni lastnik praznega poslovnega prostora začel s programom pop-up trgovine.

Ali gre za prostor Pr Golitu, ki ste ga za v okviru posvetovanja za tri dni spremenili v mestno dnevno sobo s slovenskim oblikovalskim pohištvom?

Da, sedaj mislim, da se je v zavesti prebivalcev že utrdila ideja, da bi tam moral biti en tak javni program.

V okviru projekta City Centre Doctor ste razmišljali o vzpostavitvi skupnostnega prostora – ali se to že uresničuje?

Za to si sicer še naprej prizadeva lokalna skupina, ki smo jo ustanovili v okviru projekta. Vzpostavitev prostora pa se žal še ne uresničuje. Trenutno smo v fazi menjave oblasti in spričo nujnosti investicije v nov vrtec in obnovo šole v Spodnji Idriji ni finančnih zmožnosti za uresničitev.

Ali se vam zdi sodelovanje v URBACTU in drugih evropskih programih pomembno in koristno? Zakaj?

Koristno je spoznavanje dobrih praks in že pridobljenih izkušenj podobnih mest. Sodelovanje v programu URBACT bi vsekakor priporočila drugim slovenskim mestom in občinam.

Petra Očkerl, IPoP – Inštitut za politike prostora