Krožno gospodarstvo – kaj pomeni za vašo občino?

Od linearnega h krožnemu gospodarstvu

Konvencionalno razumevanje gospodarske dejavnosti temelji na linearnem modelu: iz narave črpamo surovine, ki jih predelamo v izdelke; potrošniki izdelke kupijo in uporabijo, in ko jih ne potrebujejo več, jih zavržejo. Toda ta model ne upošteva visokih gospodarskih, okoljskih in družbenih stroškov, povezanih s pridobivanjem, proizvodnjo in odlaganjem virov in dolgoročno ni trajnosten.

Krožno gospodarstvo ponuja alternativni model, kjer se vrednost produktov, materialov in virov vzdržuje čim dlje, količina odpadkov pa se občutno zmanjša ali pa odpadkov sploh ni več. Krožno gospodarstvo se osredotoča na »zapiranje krogov« in je praktična rešitev za življenje znotraj naših planetarnih omejitev. Prehod v krožno gospodarstvo vpliva na različna področja politik, od mobilnosti, kmetijstva, rabe zemljišč in ravnanja z odpadki, do razvoja podjetij in izobraževanja potrošnikov, ter upošteva akterje v vseh sektorjih in na vseh ravneh upravljanja. Krožno gospodarstvo ni nekaj, kar bi lahko posamezne institucije ali podjetja počela sama, temveč zahteva povezovanje med posameznimi deležniki in sektorji.

Kakšne so koristi?

Naravni viri se krčijo, zato se moramo zavedati, da dosedanji načini dela niso več mogoči in gospodarstvo, ki temelji na linearnem modelu, ni več mogoče. Prehod v krožno gospodarstvo je zato nujen. Kot pri vsaki krizi, je tudi to mogoče razumeti kot priložnost, ki lahko ponudi dolgoročne gospodarske, družbene in okoljske koristi.

Študija Krožno gospodarstvo v Evropi (2016) je prepoznala naslednje koristi krožnega gospodarstva:

• izboljšanje varnosti virov in zmanjšanje odvisnosti od uvoza zaradi zmanjšanja povpraševanja po primarnih surovinah,
• zmanjšanje vplivov na okolje vključno z drastičnim zmanjšanjem izpustov toplogrednih plinov,
• gospodarske koristi: nove priložnosti za rast in inovacije kot tudi prihranki, povezani z večjo učinkovitostjo virov,
• družbeni učinki: od novih zaposlitev na vseh področjih do sprememb v vedenju potrošnikov, ki vodi k boljšemu zdravju in večji varnosti.

Krožno gospodarstvo na agendi EU

Vse več evropskih držav in regij, pa tudi evropskih institucij, prepoznava potencial krožnega gospodarstva. Evropska komisija je decembra 2015 sprejela paket krožnega gospodarstva z ambicijo povečanja globalne konkurenčnosti, spodbujanja trajnostne gospodarske rasti in ustvarjanja novih zaposlitev. Paket vključuje novo in osveženo zakonodajo, osredotočeno na ravnanje z odpadki in preprečevanje odpadkov, kot tudi jasen časovni okvir za aktivnosti in temu posvečene finančne zaveze. Paket se sklicuje na pet prioritetnih področij, ki jih je treba ciljno nasloviti: plastika, zavržena hrana, kritične surovine, gradnja in rušenje, kot tudi biomasa in bioizdelki.

Krožno gospodarstvo je tema enega od partnerstev Urbane agende za EU. To je eno od štirih novih partnerstev, ki so bila potrjena oktobra 2016. Koordiniralo ga bo mesto Oslo, sestavljeno pa je iz držav članic, mest, nevladnih organizacij in drugih ključnih deležnikov. Z delom naj bi začeli v začetku leta 2017. Kot ena od tem, vključenih v Dogovor iz Amsterdama, je krožno gospodarstvo povezano z ravnanjem z odpadki, ekonomijo delitve in učinkovitostjo virov. Partnerstvo bo razvijalo akcijski načrt za boljšo zakonodajo, boljše financiranje in boljše znanje. Cilj partnerstva pa je povečati ponovno uporabo, popravilo, prenovo in recikliranje obstoječih materialov in produktov za spodbujanje nove rasti in priložnosti za zaposlitve.

Socialne inovacije za krožno gospodarstvo

Pogosto pozabljamo, da prehod v krožno gospodarstvo ravno tako ali še celo bolj kot tehnološke zahteva socialne inovacije. URBACT poročilo o socialnih inovacijah v mestih definira socialne inovacije kot »inovativne rešitve, nove oblike organiziranja in nove interakcije za spopadanje z družbenimi problemi«, pri čemer se osredotoča na »inovativne rešitve v smislu upravljanja mest: nove načine sodelovanja med mestno upravo, prebivalci in lokalnimi deležniki, ki ustvarjajo bolj trajnostne, odporne in odprte sisteme na ravni mesta«.

Če ga uresničimo na sodelovalen in vključujoč način lahko krožno gospodarstvo krepi socialno kohezijo in spodbuja močna, na solidarnosti osnovana lokalna in regionalna gospodarstva. Dobre primere, kako to narediti, je mogoče najti med idejami in projekti v Beli knjigi o krožnem gospodarstvu širšega Pariza. Pariz si prizadeva še povečati svoj ekosistem socialnih inovacij v URBACT omrežju BoostInno.

Upoštevanje življenjskega cikla

Premik od linearnega k bolj krožnemu gospodarstvu zahteva nove poslovne modele, nove modele potrošniškega vedenja in nove rešitve za spreminjanje odpadkov v surovine. Spodnja slika prikazuje ključne korake življenjskega cikla izdelkov, ki jih je treba upoštevati pri razvijanju novih, krožnih modelov.

Pomembno je imeti v mislih vlogo, ki jo lahko v vsaki fazi igrajo lokalne in regionalne uprave:

• Na ravni oblikovanje izdelkov lahko lokalne in regionalne uprave delujejo kot zgled in kupujejo izdelke in rešitve, ki učinkovito izrabljeno vire in so obstojne, ki jih je mogoče enostavno popraviti in nadgraditi in končno tudi reciklirati ali ponovno uporabiti. To spodbuja trg, da razvija takšne rešitve, ki s tem postanejo ne samo bolj dostopne, ampak tudi ugodnejše za druge akterje.
• V fazi proizvodnje lahko občine in regije v sodelovanju z drugimi deležniki spodbujajo trajnostno pridobivanje surovin in različne oblike kroženja virov, kot so industrijska simbioza ali ponovna izdelava.
• Lokalne in regionalne uprave so tudi v dobrem položaju, da aktivno vplivajo na potrošne vzorce gospodinjstev, podjetij in organizacij. To lahko vključuje izobraževanje in ozaveščanje, promoviranje pristopov ekonomije delitve kot tudi spodbujanje ponovne uporabe in popravila.
• Ravnanje z odpadki in recikliranje sta odgovornosti, ki ju najpogosteje povezujemo z občinsko ravnjo. Izboljšanje sistemov ravnanja z odpadki je lahko prvi korak h krožni ekonomiji, mnogo občin in regij pa raziskuje tudi podaljšano odgovornost proizvajalcev ali visokokakovostno recikliranje in biološko obdelavo odpadkov (npr. kompostiranje ali anaerobna presnova).

Kako lahko lokalne in regionalne uprave spodbujajo krožno ekonomijo?

Lokalne in regionalne uprave imajo pomembno vlogo pri zagonu in pospeševanju prehoda v krožno gospodarstvo, bodisi z zgledom, z določitvijo okvira jasnih pogojev ali neposredno s podpiranjem lokalnih in regionalnih deležnikov:

• Kot potrošniki lahko lokalne in regionalne uprave vključijo premisleke o krožnem gospodarstvu v odločanje o nakupih z uporabo kriterijev in mehanizmov zelenega naročanja, kot so predkomercialna naročila. V praksi to pomeni oceno stroškov, povezanih s celotnim življenjskim ciklom izdelka, vključujoč kriterije, povezane z vzdrževanjem, recikliranje in trajnostnim pridobivanjem surovin.
• Občine in regije bi morala vgraditi zavezo h krožnemu gospodarstvu v relevantne strateške dokumente, določiti lokalne prioritete, načrtovane ukrepe in oblike razpoložljive podpore. S tem jasno signalizirajo svoje načrte lokalnim in regionalnim deležnikom, ki lahko tako dolgoročno načrtujejo svoje aktivnosti. Med te strateške dokumente spadajo regionalni operativni programi EU, dolgoročni razvojni načrti, okoljske strategije ter druge tematske in sektorske strategije (npr. ravnanje z odpadki ali industrijski razvojni načrti).
• Lokalne in regionalne uprave lahko nudijo podporo relevantnim deležnikom z zagotavljanjem ciljnega financiranja, dostopom do znanja in informacij ter ustvarjanjem priložnosti za mreženje. Finančna podpora krožnemu gospodarstvu se lahko zagotavlja v različnih oblikah, kot so subvencije, posojila, subvencije na davke ali investicijska jamstva, ki jih javni sektor ponudi neposredno ali skozi druge kanale, kot so podjetniška združenja ali agencije za razvoj podjetij. Z izmenjavo znanja, organizacijo dogodkov in vzpostavljanjem platform za izmenjavo, lahko občine in regije uvedejo in podpirajo aktivnosti drugih lokalnih in regionalnih akterjev, kot so podjetja in javna podjetja, univerze ali raziskovalni centri, organizacije civilne družbe ali lokalne iniciative.

Odličen primer, kako angažirati lokalne deležnike je platforma Good Food Brussels, ki povezuje iniciative po vsej prehranski verigi in izboljšuje njihovo vidnost ter spodbuja sodelovanje. Z namenom povečanja produkcije lokalne hrane in zmanjšanja zavržene hrane, platforma in proces Good Food gradita na rezultatih URBACT omrežja Sustainable Food in Urban Communities, v katerem je regija Bruselj nastopala kot vodilni partner.

Pot naprej

Občine in regije so v odličnem položaju, da pospešijo Evropo k bolj krožnemu gospodarstvu in spodbujanju gospodarskih, okoljskih in družbenih koristi, povezanih s tem prehodom. ESPON, Interact, Interreg Europe in URBACT pozivajo mesta in regije, naj se čim prej odzovejo in imajo pri tem v mislih naslednje štiri točke:

1. Vsak lahko

Krožno gospodarstvo se morda zdi zapleteno in hitro lahko izgubimo voljo zaradi tehničnega žargona ali veličine potrebnih sprememb. Toda tudi najdaljše potovanje se začne s prvim korakom. Z vključevanjem deležnikov in učenjem od drugih, lahko vsaka evropska občina ali regija naredi premik k bolj krožnemu gospodarstvu. Namesto da tekmujejo za tehnično najnaprednejše rešitve, lahko občine in regije delujejo v smeri različnih načinov razmišljanja o virih in spreminjajo, kaj velja za dragoceno.

2. Ni treba na novo izumljati

Čeprav je treba krožno gospodarstvo prikrojiti lokalnemu in regionalnemu kontekstu, je na voljo že veliko različnih dobrih praks. Prilagoditi jih je mogoče tako, da služijo lokalnim potrebam in virom ter omogočajo zainteresiranim občinam in regijam, da se hitro premikajo naprej.

3. Sodelovanje, ne tekmovanje

Krožno gospodarstvo uspeva na povezavah, tako med poslovnimi akterji, ki se združijo v industrijsko simbiozo, kot med občinami, ki si izmenjujejo znanje in izkušnje. Za prve korake h krožnemu gospodarstvu je dobro povezati tiste, ki si želijo iti v isto smer ali še bolje, ki so že nekaj korakov spredaj.

4. Programi evropskega teritorialnega sodelovanja lahko pomagajo

Programi evropskega teritorialnega sodelovanja pokrivajo različne dimenzije krožnega gospodarstva, od raziskav do inovacij, z regionalnim in poslovnim razvojem, do participacije in inovacij. Zainteresirane občine in regije lahko uporabijo znanje, financiranje in priložnosti za mreženje, ki jih ti programi ponujajo.

Cel dokument z več primeri in pregledom priložnosti za financiranje je dostopen tukaj.

Circular economy: another buzzword or your city’s future?, Ania Rok