Kako prva županja mesta Seberang Perai zmanjšuje odpadke in spodbuja sodelovanje prebivalcev

Christopher Swope: Povejte mi, kaj mislite s 4P in 4R.

Dato’ Maimunah Mohd Sharif: Začnimo z R-ji. Ko sem prevzela položaj županje, sem ugotovila, da želimo izboljšati prihodke in zmanjšati izdatke za poslovanje občine. Če imamo več prihodkov, lahko zagotovimo več storitev za prebivalce.

Naš proračun je približno 180 milijonov evrov. Ko sem pričela z delom, smo 42 odstotkov proračuna zapravili za ravnanje z odpadki.

V: 42 odstotkov? Vau.

O: Ja, to je res veliko. Povabljena sem bila na predstavitev našega primera v Kawasaki na Japonsko in ko sem omenila, da predstavlja ravnanje z odpadki 42 odstotkov našega proračuna, so me japonski kolegi vprašali: »Mislite 4,2 odstotka ali 42 odstotkov?« Tam je namreč blizu 4,2 odstotka. Niso mogli verjeti.

Če 42 odstotkov proračuna namenimo ravnanju z odpadki, zelo malo ostane za razvoj. Deležnikom sem rekla: »Poglejte. Vi prispevate v proračun, jaz pa vaš prispevek porabim za smeti. Si želite tega?«

Organizirali smo javni dogodek, kjer smo predstavili novo zamisel. 3R – reduce, reuse in recycle – moramo razširiti in dodati še rethink. Premisli.

V: Kaj mislite s »premisli«?

O: Ta primer uporabljam v šolah. Če si lačen, greš v šolsko menzo. Premisli. Mogoče ponavadi vzameš dva piškota. Ampak v bistvu si že skoraj sit. Vzemi samo enega. Sicer bo drug morda postal odpadek. V našem mestu je polovica odpadkov bioloških – zavržena hrana. In zavržena hrana je v primerjavi z drugo hrano zelo težka.

Ali pa na primer igrače. Neka mati mi je povedala, da si je njen sin zaželel nove igrače. In njegov starejši brat mu je rekel: »Županja pravi: premisli; doma imaš vendar že cel kup igrač.« Premisli. Ljudje so pobudo zelo dobro sprejeli. V našem mestu zdaj vsi razmišljajo tako – premisli, premisli, premisli.

V: Kako je »premisli« drugačen od »zmanjšaj«?

O: Ko zmanjšuješ, je že jasno, da trošiš. Prej si trošil več, zdaj trošiš manj. Toda če premisliš: mogoče sploh ni treba, da trošiš. Ni treba, da ustvarjaš še več odpadkov. Ker imaš že vsega dovolj.

Prav tako pravimo: ko ješ, moraš pojesti do konca. Najprej premisliš. Ker si že skoraj sit, vzameš samo en kos kruha namesto dveh. Premisliš. Ko pa si že vzel količino, ki jo želiš, moraš pojesti vse. Sicer postane odpadek.

V: Kako je to vplivalo na tistih 42 odstotkov proračuna, ki ste jih porabili za ravnanje z odpadki?

O: Leta 2015 je delež znašal samo še 32 odstotkov. To je približno 8 milijonov evrov manj.

V: Mislite, da so vaša sporočila vplivala na zmanjšanje?

Da. Imamo tudi program, ki mu pravimo »trajnostna soseska«. Gre za tekmovanje med soseskami za zmanjšanje količine odpadkov. Naši zaposleni pobirajo smeti trikrat na teden. V soseskah, ki se zavežejo, da bodo trajnostne, pobiramo smeti samo enkrat na teden. To je zmanjšalo naše izdatke za ravnanje z odpadki. Poleg tega spodbujamo kompostiranje bioloških odpadkov.

V našem mestu smo prvi v Maleziji prepovedali brezplačne plastične vrečke. Zdaj je treba za plastično vrečko plačati. Stiropor je prav tako prepovedan.

V: Kaj pa 4P?

O: 4P se tiče upravljanja in vzdrževanja javnega prostora. Poznamo javno-zasebna partnerstva (public-private partnership – 3P). Toda tukaj so tudi ljudje (people – četrti P) – in gre za njihovo sosesko. Mesto vas oskrbi z objekti in opremo. Jih lahko vzamete za svoje? Lahko skrbite za prostor, tako da ima mesto manj stroškov z vzdrževanjem?

Drugi načini vključujejo investitorje in multinacionalke ali druge koncesionarje, ki lahko prevzamejo skrb za javni prostor. Najprej ga prenovijo, potem pa podpišemo pogodbo o vzdrževanju za pet let. V tem času oni vzdržujejo prostor, mi pa jim omogočimo, da oglašujejo svoj produkt.

Lahko gre za park, lahko je ulica, krožišče ali prometni otok. Trenutno imamo že 34 takšnih projektov, ki vključujejo tudi ljudi, in torej upoštevajo princip 4P.

V: Koliko dohodkov imate od tega?

O: Ne glede toliko za dohodke, kot za to, da nam ni treba vzdrževati parkov, ker jih za pet let v oskrbo prevzamejo drugi. Sami organizirajo opremo in jo vzdržujejo skupaj s prebivalci in skupnostmi stanovalcev. Ne samo, da lahko zmanjšamo naše stroške, s tem gradimo tudi zaupanje med ljudmi. Jaz jim kot županja zaupam, da bodo za prostore dobro skrbeli, in oni zaupajo meni.

V: Kako še gradite zaupanje ljudi?

O: Vsako leto preden sprejmemo proračun, se s prebivalci posvetujemo o prioritetah. Vprašamo jih, kam si želijo, da gre denar? Prvih pet let je bila glavna prioriteta čistoča. Letos je delež tistih, ki so čistočo izbrali kot glavno prioriteto, upadel, kar pomeni, da se je čistoča v našem mestu izboljšala.

Prizadevamo si delovati zelo transparentno. Ljudje vedo, kakšen je proračun. Natančno poročamo, kam gre denar. Tako gradimo zaupanje deležnikov.

V: Če smem vprašati, ali kot prva ženska, ki vodi mesto, uvajate kakšne novosti, ki jih prej ni bilo?

O: Vsaj mislim tako. Zame je najpomembnejša stvar sodelovanje javnosti. Vprašati moramo ljudi.

Novost, ki jo uvajam, so aktivnosti. Ugotovili smo, da je mesto brez aktivnosti, mesto brez duše. Ko sem začela z delom, sem vprašala zaposlene: »Kaj počnete med vikendom?« »Nič,« so rekli. Potem sem si ogledala odprte javne površine in ugotovila, da so prazne. Odločila sem se, da je treba uvesti aktivnosti.

Začeli smo z aerobiko na javnih površinah. Telovadbo. Zdaj imamo tudi zumbo. Veliko ljudi je bilo presenečenih, da si želi županja plesati na prostem. Bilo jim je nerodno. Toda pri vadbi na prostem srečaš in spoznaš ljudi. Ljudje imajo radi glasbo in to jih osrečuje.

Svojo pisarno počasi približujem ljudem. Imam mobilno pisarno, ki jo lahko ljudje obiščejo tudi ob nedeljah. Mobilna pisarna je z mano tudi pri vadbah na prostem. Prebivalci se lahko pogovorijo z mano in uredijo tudi druge stvari, poravnajo račune in podobno. Uporabijo lahko celo kreditno kartico.

Poleg tega je z mano v mobilni pisarni vedno medicinska sestra, ki lahko opravi osnovni zdravstveni pregled. Pred telovadbo si lahko izmerijo krvni tlak. In to je ljudem zelo všeč. Zdaj si vse soseske želijo vadbe na prostem.

Uvedli smo aktivnost, ki ji pravimo »jutro brez avtomobila«. Takrat zapremo ulico in jo ponudimo ljudem, ki jo lahko uporabijo, kakor želijo – lahko plešejo, ležejo na tla, kolesarijo ter pripeljejo otroke in se tukaj igrajo. Aktivnost poteka vsako prvo nedeljo v mesecu. Pojavile so se že pobude, da bi aktivnost potekala dve nedelji v mesecu.

Christopher Swope, Citiscope

Citiscope is a nonprofit news outlet that covers innovations in cities around the world. More at Citiscope. org.