Kako načrtovati in soustvarjati okolju prijaznejša mesta?

Gradnja mest je eden največjih dosežkov človeštva, vendar pa hkrati predstavlja veliko grožnjo prihodnosti našega planeta. Ljudje že več stoletij domujejo v mestih. Prvi naseljenci so izkoriščali zemljišča ob rekah, na obalnih območjih ter na rodovitni zemlji, s čimer so si zagotavljali večjo blaginjo in bogastvo. Mesta so tako postala središče trgovanja, kulture in življenja. Še danes smo ljudje odvisni od teh kompleksnih sistemov.

Mesta so pomembna platforma za komunikacijo, interakcijo, ustvarjalnost in inovacije. Vendar pa je bil odnos med ljudmi in mestom vedno dvorezen meč. Zaradi industrializacije, prekomernega izkoriščanja naravnih virov in netrajnostne rabe zemljišč se mesta soočajo z rastočimi temperaturami in vedno višjo gladino morja, naravnimi nesrečami in ekstremnimi ravnmi onesnaževanja. Mesta porabijo več kot polovico svetovne energije in povzročijo več kot 70 % svetovnih antropogenih emisij toplogrednih plinov. Znašli smo se torej na kritičnem razpotju, zato je bistveno, da izkoristimo ustvarjalno in inovativno moč mest in se odzovemo na te izzive ter raziščemo vrednost narave kot dela rešitve za boj proti podnebnim spremembam in njihovim vplivov.

Pomembno je, da imajo ne le večje prestolnice po svetu, ampak tudi majhna in srednje velika mesta platformo za izmenjavo, saj so enako pomembna pri ustvarjanju trajnostnih sprememb: „misli globalno, deluj lokalno“. URBACT Festival mest je mestom omogočil edinstveno priložnost, da so v središču pozornosti in med seboj izmenjajo izkušnje. 13. septembra 2018 so mesta Bologna (Italija), Manchester (Velika Britanija) in Stavanger (Norveška) predstavila svoje pristope k uporabi prelomnega koncepta sonaravnih rešitev, s katerim se spopadajo z vrsto izzivov v svojih mestih in dosegajo nacionalne, pa tudi globalne cilje trajnostnega razvoja. Ta mesta razumejo, da so sonaravne rešitve, prilagojene njihovemu edinstvenemu lokalnemu kontekstu, zelo dragocene v boju proti podnebnim spremembam in izboljšanju kakovosti življenja svojih prebivalcev.

Uvajanje sonaravnih rešitev

Številna mesta so že dejavna pri izboljševanju svojega zelenega odtisa in ustvarjanju bolj trajnostnega odnosa za prihodnji razvoj z zmanjševanjem emisij, uporabo obnovljivih virov energije in zmanjševanjem onesnaževanja. A treba je iti še dlje. Zdaj, bolj kot kdaj koli prej, se je treba znova povezati z naravo in jo vključiti v urbano tkivo. Sonaravne rešitve so ukrepi za varovanje, upravljanje in obnavljanje naravnih ali spremenjenih ekosistemov, katerih cilj je podpirati reševanje izzivov družbe na trajnosten način. Sonaravne rešitve so nova in v veliki meri neizkoriščena priložnost, s katero lahko mesta pridobijo ne samo ekološke, ampak tudi družbene, gospodarske in zdravstvene koristi. Z izboljšanimi ekosistemskimi storitvami, kot so kakovost zraka in vode ter biotska raznovrstnost, zmanjšanje in prilagajanje podnebnih sprememb, delovna mesta ter gospodarske priložnosti, so sonaravne rešitve ključne za izboljšanje kakovosti življenja v urbanih območjih.

Bologna – združevanje kulturne dediščine z današnjimi največjimi okoljskimi izzivi

V rimskih mestih je občutek goste urbanosti prav poseben. Vijugaste ulice, stolpi in še posebej obokani prehodi so značilnosti Bologne, ki razkrivajo njeno čudovito zgodovino. Zaradi vse večjega pomanjkanja vode ter ekstremnih vremenskih pojavov, kot so vročinski valovi in močna deževja na urbanih območjih, je Bologna izjemen primer mesta, ki z izvajanjem inovativnih rešitev varuje svojo kulturno dediščino in se prilagaja podnebnim spremembam. Bologna je koordinatorsko mesto partnerstva EU za trajnostno rabo prostora in sonaravne rešitve in si prizadeva za spodbujanje sonaravnih rešitev kot orodja za izgradnjo trajnostnih in prijetnih urbanih območij. Bolonjski načrt za prilagoditev lokalnega urbanega okolja (BLUEAP) se je razvil kot predloga za prepoznavanje ranljivosti, povezanih s podnebnimi spremembami, in oblikovanje prilagodljivega informacijskega sistema o tveganjih podnebnih sprememb. Ta evropski projekt Life+ je dobra praksa za dosežene rezultate, uporabljena metodologija pa je lahko koristna tudi za druga mesta.

Mesto Bologna je oblikovalo različne pilotne ukrepe za sonaravne rešitve, ki preučujejo in preizkušajo koncept načrta za prilagoditev in v manjšem obsegu ocenjujejo učinkovitost. Evropski projekt ROCK programa Obzorje 2020 izvaja ukrepe, kot so strešni vrt za zgodovinsko operno hišo in ozelenitev univerzitetnega trga Scaravilli. Projekt obravnava zgodovinska mestna središča kot izredne laboratorije, ki dokazujejo, kako je lahko kulturna dediščina edinstven in močan motor regeneracije, trajnostnega razvoja in gospodarske rasti za celotno mesto.

Manchester – naravno prevladovanje nad tveganji poplav

Kot eno od vodilnih mest v projektu GrowGreen evropskega programa Obzorje 2020 se je Manchester osredotočil na boj proti visokim tveganjem poplav s povečanjem trajnosti in poslovnih priložnosti, da bi ustvaril zdravo, prijetno in okolju prijazno mesto. Projekt podpira lokalne partnerje in interesne skupine, da oblikujejo in pripravijo podroben načrt za zeleno infrastrukturo za eno od sosesk, West Gorton. Za ustvarjanje zelenih in modrih prostorov v urbanih območjih s splošnim ciljem, da vodijo vodo skozi vodne cikle in izboljšajo kakovost življenja v mestu, je Manchester razvil več shem financiranja in programov. Od leta 2016 podjetja in vlada v okrožju Greater Manchester spodbujajo zelene in modre trajnostne sisteme odvodnje (SuDS) kot priložnost za učinkovitejše upravljanje z odpadno vodo in prihranek stroškov. Izvajanje ukrepov na mestni ravni izboljša mentalno in fizično zdravje ter kakovost zraka in zmanjša tveganje za poplave, hkrati pa omogoča tudi neposredne finančne prihranke, ki jih je mogoče ponovno vložiti. Ta uspešen koncept lahko služi tudi drugim evropskim mestom, saj predstavlja izjemen primer vlaganja v naravo za reševanje problemov upravljanja z vodami.

Stavanger – zeleno mesto, ki orje ledino

Stavanger, četrto največje in najgosteje naseljeno mesto Norveške, je eno od vodilnih norveških mest na področju naftne industrije, njegova stalna mestna zelena struktura pa je pravi zeleni čudež. Kot član Agende EU za mesta ter zahvaljujoč zelo močnemu vodstvu in mreži predanih načrtovalcev in pobud je Stavanger v obdobju dobrih 50 let razvil stalno javno zeleno infrastrukturo po vsem mestu. Od leta 1965 je bilo sprejetih več pravno zavezujočih akcijskih načrtov zelene infrastrukture, ki se izvajajo v več fazah, z vizijo vzpostavitve skladnega sistema zelenih poti na Norveškem, ki jo podpirata norveška zveza za pohodništvo in norveška vlada. Od takrat so mestne odgovorne skupnosti vložile veliko truda v ohranjanje zelenih površin in gradnjo novih poti.

Danes ima več kot 99 % prebivalcev dostop do zelenih poti v 500 metrih od svojega doma. Zelena struktura mesta Stavanger temelji na dobrem poznavanju odnosa med zeleno mestno infrastrukturo, javnim zdravjem in zdravjem mestnega okolja na splošno. Skrivnosti njegovega uspeha so odlična vizija, politična odločnost, pogum ter sposobnost izvajanja načrtov. Naslednji koraki mesta Stavanger so osredotočanje na cilje in kazalnike za sonaravne rešitve in zeleno infrastrukturo ter sodelovanje z drugimi mesti za naložbe v nove rešitve.

Kaj bi lahko bilo lažje kot pomagati naravi pri tem, kar najbolje zna?

Sonaravne rešitve predstavljajo inovativen pristop, ki spoštuje uporabnost, večnamensko delovanje in ekološke prednosti zelenih in modrih prostorov v mestnih območjih. Z njihovim vključevanjem v zapletene mestne sisteme smo korak bližje zagotavljanju človeške blaginje in gospodarskih koristi družbe. Kljub temu pa nas še vedno čaka dolga pot – več mest mora razviti in preizkusiti nove načine vključevanja teh rešitev v svoje procese načrtovanja za izboljšanje strategij, širjenje idej in gradnjo zavezništev za ukrepanje. Pomembno je, da mesta pritegnejo javne in zasebne interesne skupine, ki bodo vlagale v sonaravne rešitve in izboljšale metode ocenjevanja za kartiranje ekosistemskih storitev ter tako ustvarile poslovni primer. Da bi pritegnili več vlagateljev in povečali finančna sredstva za povečanje uporabe sonaravnih rešitev, bo v sklopu projekta GrowGreen marca 2019 organizirana konferenca o inovativnem financiranju za ustvarjanje okolju prijaznejših mest.

Magda Kubecka, ena od opazovalcev trendov, ki so aktivno sledili razpravam na URBACT Festivalu mest, da bi prepoznali prelomne zamisli in rešitve za prihodnost: „Narava mora postati del vsega, kar počnemo v mestih – to ni le dobro, ampak nujno in ključno.“ Sonaravne rešitve nam omogočajo, da dihamo svež zrak, zbistrimo svoje misli in soustvarjamo okolju prijaznejša mesta. Že zdaj koristijo nam, koristile pa bodo tudi prihodnjim generacijam.

Povezava do originalnega članka: How to design and co-create greener cities?

Prevod: Urša Jagar