Kaj morate vedeti o konferenci Habitat III in Novi urbani agendi

Za kaj gre pri Novi urbani agendi?

Poenostavljeno rečeno, gre za 22 strani dolg dokument, ki ima ambicijo usmerjati trajnostni urbani razvoj v naslednjih dvajsetih letih. Nova urbana agenda je dogovor, ki so ga sklenile države članice Združenih narodov, je skupna vizija o prihodnosti mest in vsebuje okvirne zaveze k trajnostnemu urbanemu razvoju.

Skupna vizija

Skupna vizija so mesta za vse, kjer imajo vsi prebivalci brez diskriminacije, kakršnekoli vrste, možnost bivati in ustvarjati pravična, varna, zdrava, dostopna, finančno dostopna, odporna in trajnostna mesta.

Vizija vključuje enake pravice in priložnosti, temeljne svoboščine, primerno stanovanje, enak dostop do javnega dobra, participacijo in sodelovanje javnosti, enakost spolov, dostopno urbano mobilnost, upravljanje z nesrečami in odpornost, okoljsko trajnost, visoko produktivnost, konkurenčnost in inovacije s spodbujanjem polne in produktivne zaposlenosti in dostojnega dela za vse.

Zaveze

V Novi urbani agendi se države članice zavezujejo, da si bodo prizadevale za:

• socialno vključenost in odpravljanje revščine,
• urbano blaginjo in priložnosti za vse,
• okoljsko trajnost in odporni urbani razvoj.

Navedeni so tudi pogoji za učinkovito izvajanje agende, kot je priprava političnih okvirov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, participativno načrtovanje, mednarodno sodelovanje, krepitev zmožnosti ter izmenjava praks, politik in programov med upravami na vseh ravneh. Ne vsebuje pa operativnega načrta, ciljev in kazalnikov, ki bi jih morale države članice dosegati.

Čeprav naj bi bil dokument univerzalen, njegovo izvajanje ni zavezujoče. Izvajanje je odvisno od prostovoljnih zavez držav članic in urbanih deležnikov, ki jih lahko vključijo v načrt za izvajanje Quito Implementation Plan.

Je Nova urbana agenda res nova?

O tem je vsekakor mogoče razpravljati, odgovor pa je odvisen od nacionalnega in lokalnega konteksta. Medtem ko je podpis Agende za nekatere preboj, so za druge vizija in principi samoumevni.

V evropskem kontekstu, na primer, ima celostni pristop k urbanemu razvoju dolgo zgodovino v iniciativah, politikah in programih Evropske unije, kot sta URBAN I in II, ki sta se med letoma 1996 in 2006 osredotočala na degradirane soseske. URBACT od leta 2002 spodbuja celostni urbani razvoj s povezovanjem, krepitvijo zmogljivosti in izmenjavo znanj med mesti. Leta 2005 je bila sprejeta Bristolska pogodba (Bristol Accord) o pomenu trajnostnih skupnosti za razvoj Evrope. Leta 2007 je bila sprejeta Leipziška listina o trajnostnih evropskih mestih, leta 2009 Marseille Statement, ki je pozval k izvajanju načel Leipziške listine z razvojem skupnega evropskega referenčnega okvira za trajnostna mesta (European Reference Framework for Sustainable Cities) ali RFSC. K temu so prispevali tudi Lizbonska pogodba leta 2009, ki je podala idejo o teritorialni koheziji, Strategija Evropa 2020 in Kohezijska politika z Evropskim skladom za regionalni razvoj in nedavno sprejet Dogovor iz Amsterdama, ki je uradno vzpostavil Agendo EU za mesta.

Neprestano iskanje pravih načel, sredstev in orodij kaže na kompleksnost urbanih problemov, izzivov in priložnosti ter neumoren duh oblikovalcev urbanih politik za zaščito in ohranitev »urbanih načel« v luči gospodarske krize in vzpona skrajnih političnih moči, usmeritev in odločitev.

Nova urbana agenda je rezultat dolgih pogajanj med državami članicami in številnih posvetovanj s ključnimi deležniki po vsem svetu, ki so vključevala pripravljalne svete, nacionalna, regionalna in globalna poročila, tematske dokumente, neuradne obravnave in srečanja, medvladna srečanja, regionalna in tematska srečanja, e-diskusije in druge oblike posvetovanja. Pripravljalni aparat, ki je z delom začel septembra 2014, si je prizadeval zbrati mnenja čim več urbanih deležnikov z vsega sveta in pri oblikovanju Nove urbane agende upoštevati njihov glas.

Rezultat tega občudovanja vrednega obsežnega participativnega pristopa je vključujoč in sporazumen dokument brez sentimentov, s katerim se v splošnem vsakdo strinja. To je verjetno ena od šibkosti Nove urbane agende – pomanjkanje nekonvencionalnega in kreativnega duha, operativnega načrta, ciljev, kazalnikov in načina dela, zaradi česar deluje bolj kot seznam želja namesto kot inovativen in preobražajoč program za prihodnost.

Kljub slabostim in možnostim za kritiko Nove urbane agende moramo pripoznati, da je šlo za pregleden in vključujoč proces in takšen je tudi dokument, ki opominja na vrednote, za katere se moramo zavzemati.

Kako izvajati Novo urbano agendo?

Tisoče mest po vsem svetu že leta izvaja načela Nove urbane agende. Veliko odgovorov in rešitev že obstaja, vendar morda niso znani. Pomembno vlogo pri izvajanju lahko tako odigra teritorialno sodelovanje. Nacionalne in lokalne uprave se lahko s povezovanjem in izmenjavo dobrih praks in politik učijo od drugih mest ter tako uspešno razvijejo in izvajajo trajnostne lokalne politike.

Publishing options: 

Tuesday, 3 January, 2017

Špansko mesto Mollet del Valles z 52.000 prebivalci je dober primer. Na konferenci Habitat III je Mollet del Valles predstavil svoje izkušnje izmenjave z drugimi evropskimi mesti, od katere imajo številne koristi. Z mesti Sodertalje (Švedska), Lomza (Poljska) in Moletai (Litva) so sodelovali v projektu Diet for Green Planet. Mollet del Valles ni imel politike, ki bi urejala prehrano v mestu, zato so se odločili prenesti prehransko politiko iz Sodertalja, kjer vse javne kantine v mestu uporabljajo zdravo, uravnoteženo, organsko, sezonsko in lokalno pridelano hrano. Mollet del Valles je zbral lokalne pridelovalce, učitelje, kuharje, dietetike, zasebna podjetja in politike ter z njimi razpravljal, kako izboljšati kakovost hrane in prehranjevalne navade, kot to počnejo v Sodertalju. Skupaj so se odločili spremeniti model javnega naročanja tako, da so uvedli določila za podjetja, ki dobavljajo hrano v javne kantine. Ti predpisi vključujejo kazalnike in cilje za okusno in zdravo hrano ter uvajajo organsko pridelano hrano, manj mesa, več zelenjave in polnozrnatih izdelkov, sezonsko hrano, lokalno pridelano hrano in zmanjšanje zavržene hrane. Mollet del Valles zdaj dostavlja lokalno in zdravo pripravljeno hrano vsem javnim mestnim kantinam in sodeluje v revitalizaciji lokalne ekonomije. V spodnjem videu je predstavljena izkušnja Mollet del Vallesa v URBACT projektu Diet for a Green Planet.

Basingstoke Coucil (Velika Britanija) in Nantes (Francija) sta prav tako predstavila prednosti sodelovanja v omrežjih mest. Basingstoke, ki ima 178.000 prebivalcev, je bil del omrežja ESIMEC, kjer je razvijal povezavo med veščinami lokalne delovne sile in potrebami delodajalcev. Po mednarodnih srečanjih z drugimi evropskimi mesti, izobraževanjih in srečanjih z lokalnimi deležniki, delodajalci, univerzami, zaposlenimi v mestni upravi in mladimi je Basingstoke razvil dobro razumevanje potreb gospodarstva in pomanjkanja veščin na lokalni ravni ter se odločil odpreti »cono zaposlovanja in veščin« (Basingstoke Employment and Skills Zone) ter povezati izobraževanje s potrebami lokalnih podjetij. Tukaj je video, ki predstavlja rezultate projekta ESIMEC.

Dobrih primerov teritorialnega sodelovanja, ki so nastali od leta 2002, odkar deluje program URBACT, je še veliko. URBACT že leta odgovarja na potrebe mest po povezovanju, iskanju navdiha, učenju ter prenosu in prilagajanju dobrih praks. URBACT krepi zmogljivosti zaposlenih v lokalnih upravah in lokalnih politikov na področju participativnega načrtovanja in izvajanja politik ter z vzpostavljanjem lokalnih skupin odgovarja na potrebe mest po pristopu od spodaj navzgor pri oblikovanju in izvajanju lokalnih politik. Mesta pa spodbuja tudi k uporabi okvira za rezultate za spremljanje in evalvacijo rezultatov in učinkov lokalnih politik.

Evropska komisija se je odločila graditi na izkušnjah programa URBACT ter spodbujati, krepiti in tudi financirati povezovanje med mesti. Naslednje leto junija se bo začel izvajati nov program, International Urban Cooperation programme, ki naj bi trajal vsaj tri leta in omogočal sodelovanje med evropskimi mesti in mesti iz Mehike, Argentine, Brazilije, Čila, Kolumbije, Peruja, Kanade, Kitajske, Indije, Japonske in Združenih držav. S povezovanjem mest želi Evropska komisija podpreti razvoj celostnih lokalnih politik, procesi načrtovanja ukrepov pa bodo gradili na metodah in izkušnjah programa URBACT.

Evropska komisija se je zavezala tudi, da bo z Agendo EU za mesta prispevala k Novi urbani agendi. Agenda EU za mesta, ki je bila sprejeta 30. maja 2016 z Dogovorom iz Amsterdama, se bo osredotočala na 12 prednostnih tem: delovna mesta in veščine v lokalnem gospodarstvu, revščina v mestu, stanovanja, vključevanje migrantov in beguncev, trajnostna raba zemljišč in na naravi temelječe rešitve, krožno gospodarstvo, prilagajanje podnebnim spremembam, energetski prehod, mobilnost v mestih, kakovost zraka, digitalni prehod ter inovativna in odgovorna javna naročila. Dvanajst omrežij, sestavljenih iz držav članic EU, mest in nevladnih organizacij, bo vsako na svojem tematskem področju v naslednjih treh letih pripravilo akcijski načrt za boljšo pravno ureditev, boljše financiranje in boljše znanje.

Evropska komisija se je s podporo OECD zavezala tudi, da bo razvila in testirala globalno definicijo mest in naselij, ki v središče postavlja ljudi in bi lahko služila kot univerzalna metoda za merjenje urbanizacije.

Kaj po Habitatu III in Novi urbani agendi?

Nova urbana agenda že kliče po nadaljevanju in ponovnem pregledu zavez v povezavi z Agendo 2030 za trajnostni razvoj. Generalna skupščina Združenih narodov mora o napredku izvajanja Nove urbane agende poročati vsaka štiri leta.

To je lahko izjemno zahteven proces, če upoštevamo različne zaveze držav članic in pomanjkanje ciljev ter harmonizacije kazalnikov med državami. Po drugi strani pa lahko sproži razpravo o potrebi po harmonizaciji okvira za rezultate. Upajmo, da se bo to zgodilo pred naslednjo, četrto, konferenco leta 2036 in sprejetjem nove agende.

Besedilo je prirejeno po članku Jenny Koutsomarkou.