Izbrali smo 15 dobrih praks trajnostnega urbanega razvoja

Iskali smo dobre prakse, ki naslavljajo kompleksne izzive z uporabo celovitih in vključujočih pristopov. Prakse, ki dobro delujejo in zagotavljajo želene rezultate ter lahko služijo kot navdih ali model, ki ga je mogoče prenesti v druga okolja.

Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Tomaž Miklavčič z Ministrstva za okolje in prostor, Mojca Švajger z Občine Tržič ter Nina Plevnik in Petra Očkerl z IPoP, je imela težko delo, saj so bile prijave zelo kakovostne in zanimive.

Iz nabora 29 prejetih prijav je ocenjevalna komisija izbrala 15 dobrih praks, ki najbolje ustrezajo kriterijem in upoštevajo načela programa URBACT o trajnostnem celostnem urbanem razvoju. Utemeljitev izbora je na voljo tukaj.

Izbrana mesta z dobro prakso bodo prejela Priznanje Mesta mestom, dobra praksa za trajnostni urbani razvoj, ki vključuje objavo v katalogu Mesta mestom #3, širjenje prek spletnih strani in družabnih omrežij, animacijo o dobri praksi ter predstavitev na dogodku.

Nagrajencem čestitamo, vsem prijaviteljem pa se zahvaljujemo za sodelovanje.

Vse o razpisu: https://ipop.si/mesta-mestom/

Nagrajene prakse

1. Za cvetoči Bohinj – Trajnostna mobilnost v Bohinju, Občina Bohinj

Celovit pristop umirjanja prometa turistične destinacije s skrbjo za varovanje in ohranjanje narave v najbolj občutljivih in obleganih predelih Bohinja.

Foto: Mojca Odar

2. Zdrava Črna, Občina Črna na Koroškem

Črna na Koroškem skrbno načrtuje infrastrukturo in spodbuja aktivnosti, ki prispevajo k večji telesni aktivnosti, zdravemu življenjskemu slogu in aktivnemu pristopu k izboljšanju lastnega počutja in zdravja.

Vir: arhiv Občine Črna na Koroškem

3. Participacija za prenove otroških igrišč, Občina Kočevje

Kočevje pri načrtovanju prenove otroških dvorišč upošteva želje, pobude in potrebe otrok.

Vir: arhiv Občine Kočevje

4. Ureditev mirujočega prometa v okolici OŠ Jurija Dalmatina v Krškem na regionalni cesti, Občina Krško

V Krškem so z domiselnimi talnimi poslikavami na regionalni cesti uspeli umiriti hitrost prometa ob osnovni šoli.

Vir: arhiv Občine Krško

5. Skupno zeleno – okolju prijazno javno naročilo pisarniškega papirja in higienskih papirnatih proizvodov, Javni holding Ljubljana

Ljubljana z zelenim javnim naročanjem pisarniškega in higienskega papirja skrbi za zapiranje lokalnih snovnih tokov in spodbuja zeleno gospodarstvo ter trajnostni razvoj.

Vir: arhiv Mestne občine Ljubljana

6. Kavalir, Ljubljanski potniški promet

Manjša električna vozila v Ljubljani dobro dopolnjujejo javni mestni prevoz in omogočajo premikanje starejših, gibalno oviranih in drugih po območju zaprtem za promet.

Vir: arhiv Mestne občine Ljubljana

7. Preobrazba starega mestnega avtobusa v mobilni mladinski center – Ljuba in Drago, Mestna občina Ljubljana

Ljubljana je s preureditvijo odsluženega mestnega avtobusa pridobila mobilni mladinski center, ki omogočata izvajanje mladinskega programa v soseskah, kjer primanjkuje mladinske infrastrukture.

Vir: arhiv Mestne občine Ljubljana

8. “Pokosili bomo, ko se bodo čebele najedle” – Pozna košnja javnih površin Mestne občine Ljubljana z namenom ohranjanja biodiverzitete, Mestna občina Ljubljana

Ljubljana s pozno košnjo zelenih površin v mestu skrbi za ohranjanje biodiverzitete v mestu in zmanjšuje stroške vzdrževanja.

Foto: Karmen Žirovnik

9. Pilotna proizvodnja sekundarnih gradbenih materialov – Proizvodnja montažnih blokov iz recikliranih agregatov in dela ostalih nenevarnih gradbenih odpadkov, Javno podjetje Nigrad Maribor

S projektom CINDERELA (H2020) je Javno podjetje Nigrad Maribor vzpostavilo pilotno proizvodnjo montažnih blokov iz recikliranih nenevarnih gradbenih odpadkov, s čimer uresničuje cilje krožnega gospodarjenja mesta.

Vir: arhiv Javnega podjetja Nigrad Maribor

10. Preureditev območja Koroške ceste z Glavnim trgom, Mestna občina Maribor

Celovita arhitekturna preureditev prostora, primarno namenjenega avtomobilskemu prometu v javni prostor, namenjen ljudem , ki ima boljše družbene, gospodarske in okoljske učinke.

Vir: arhiv Mestne občine Maribor

11. BUSKO – označitev postajnih točk, Mestna občina Novo mesto

V Novem mestu so za dodatno varnost otrok na postajah šolskih avtobusov poskrbeli z dodatno označitvijo, ki opozarja voznike na prisotnost otrok na postajni točki.

Vir: arhiv Mestne občine Novo mesto

12. Kolesarska doživetja v Slovenj Gradcu in na podeželju, Mestna občina Slovenj Gradec

Slovenj Gradec izvaja inovativne aktivnosti, s katerimi spodbuja kolesarjenje za opravljanje kratkih poti in prostočasno dejavnost ter obenem krepi lokalno gospodarstvo.

Vir: arhiv Mestne občine Slovenj Gradec

13. Sožitje na grajskem vrtu – oživiti, odpreti (g)rajski vrt v katerem gradimo živo, odprto, vključujočo in solidarno skupnost, Občina Škofja Loka

Škofja Loka je opuščeno površino ob Loškem gradu preuredila z vključevanjem oseb z motnjami v duševnem razvoju, ki za te vrtove skrbijo in izdelujejo izdelke iz vzgojenih dišavnic.

Vir: arhiv Občine Škofja Loka

14. Ko pokopališče postane park – Prenova trboveljskega pokopališča: prostorske rešitve in zmanjševanje odpadkov, Občina Trbovlje

Prenova pokopališča v Trbovljah je omogočila optimizacijo rabe prostora ter zmanjševanje količin odpadnih sveč in drugih odpadkov, ki nastajajo na pokopališču.

Vir: arhiv Občine Trbovlje

15. Promocija kolesarjenja in novih kolesarskih povezav v Velenju, Mestna občina Velenje

Velenje je za spodbujanje trajnostne mobilnosti z javnostmi vzpostavilo enotno grafično podobo, ki združuje vse projekte pod istim znakom in sloganom.

Vir: arhiv Mestne občine Velenje

—

Naslovna fotografija: Mobilni mladinski center Ljuba in Drago v Ljubljani / Vir: arhiv Mestne občine Ljubljana