IDRIJA | Rudarsko mesto – industrijsko središče – pametno mesto

A.           Ozadje in predstavitev

Idrija je partnersko mesto v projektu City Centre Doctor, del omrežja akcijskega načrtovanja URBACT programa, v katerem deset majhnih mest preučuje možnosti za oživitev svojih mestnih jeder. Med študijskim obiskom teh desetih partnerskih mest Idrije v juniju 2017 se je izvedel seminar o »majhnih mestih kot pametnih mestih« z Idrijo kot osrednjo temo razprave. Ta članek odraža predstavitve, pripravljene za namen študijskega obiska, katerega cilj je pokazati, da lahko tudi majhna evropska mesta, z enakimi možnostmi za uspeh kot velika mesta, ki so bolje financirana, izkoristijo priložnosti za razvoj v pametna mesta.

Kljub temu, da je Idrija majhna, težko dostopna, nima železniških ali drugih povezav, se ji je uspelo razviti v pomembno globalno in regionalno središče z rastočo ekonomijo. Občina Idrija ima jasno vizijo prihodnosti in nenehno stremi k izpolnitvi ciljev, ki si jih je zadala; biti prijazna okolju, socialno pravična in visokotehnološko razvita. Vse to pa ima temelje v njeni bogati industrijski in kulturni dediščini.

Uspeh Idrije leži v njeni uspešni tranziciji iz rudarskega mesta v industrijsko središče, kot pojasnjuje župan občine:

Idrija je leta 2012 dosegla pomemben mejnik. Skupaj s španskim mestom Almadén se je zaradi dejstva, da sta mesti nahajališči dveh najpomembnejših rudnikov živega srebra, uvrstila na UNESCOV seznam svetovne kulturne dediščine. Ni pa se uvrstila samo na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine, ampak tudi na seznam UNESCO Globalnih geoparkov. Leta 2011 pa je, zaradi njene zavezanosti k varstvu podnebja, prejela naziv »Alpskega mesta leta«. Idrija razvija projekte, kot so kmečka tržnica, ki ponuja lokalno organsko pridelano hrano, širjenje mreže kolesarskih poti z namenom promocije ekoturizma in tudi koncepte lokalne oskrbe z energijo, ki s ciljem zmanjšanja emisij CO2 vključuje obnovljive vire.

B.           Zgodovina idrijskih inovacij in globalizacije

Idrija je najstarejše rudarsko mesto v Sloveniji, idrijski rudnik pa je bil  nekoč drugi največji rudnik živega srebra na svetu (za rudnikom v španskem mestu Almadén). Več kot petsto let je mesto raslo skupaj z razvojem in širitvijo rudnika pod njim. Danes nam idrijske zgradbe in ulice pripovedujejo zgodbe o tem razvoju in ljudeh, ki so desetletja in stoletja živeli ter delali v njem, o njihovem odnosu do okolja, kulturi in izobrazbi. Znanje in izkušnje iz preteklosti so pripomogle k vzponu in napredku moderne industrije, rasti kulturnega turizma in spremembi zunanjega videza mesta.

Zgodovina rudarstva se je v Idriji začela leta 1490 z odkritjem živega srebra v krajevnem hribovju, ob katerem se vije reka Idrijca. Do leta 1580 so vse rudarske operacije padle pod upravo habsburške monarhije, rudnik pa je kasneje deloval tudi pod italijansko, avstrijsko, francosko in jugoslovansko vladavino, vse do leta 1991, ko je upravljanje prevzela Republika Slovenija. Proizvodnja živega srebra je nemoteno potekala v letih od 1508 do 1977. Proti koncu 1970-ih let je bilo v rudniku zaposlenih 830 ljudi, zaradi velikega padca vrednosti živega srebra pa je rudarjenje postalo gospodarsko nevzdržno. Kriza lokalne ekonomije je bila zaradi odvisnosti krajevnih prebivalcev od dela, ki ga je prinašal rudnik, neizogibna.

Leta 1977 se je v boju proti krizi vodstvo rudnika skupaj z Občino Idrija, bankami in Izvršnim svetom Socialistične republike Slovenije odločilo sprejeti vrsto pomembnih ukrepov. Od leta 1983 do leta 1995 je tekla minimalna proizvodnja živega srebra, ki se je dokončno ustavila novembra 1995.

Z znanjem in s hitrimi ukrepi je Idrija storila korak naprej, namesto nazaj. Udarec ob zaprtju rudnika bi bil lahko katastrofalen za rudarje, njihove družine in mesto – vendar pa so uprava in ključne zainteresirane skupine stopile skupaj in zaprtje uspešno prebrodile ter Idrijo naredile še boljšo. Krizo so izkoristili za pomembnem premik proti boljši prihodnosti.

Sprememba lokalne ekonomije, ki je nadomestila rudnik z majhnimi tovarnami, kot virom zaposlitve, je predstavljala kritično fazo v razvoju Idrije. Dve od teh tovarn sta se razvili v večnacionalni podjetji Kolektor in Hidria.

Zaposlujeta več kot 1500 prebivalcev Idrije in sosednjega Cerknega. Njuna prisotnost je glavni razlog, da je stopnja nezaposlenosti pod državno ravnjo. Pred letom 1977 je imel rudnik več kot 1300 zaposlenih. S številom nižanja zaposlenih v rudniku je število zaposlenih v Kolektorju in Hidrii naraščalo.

Lahko bi rekli, da je Idrija v drugi polovici dvajsetega stoletja uspešno opravila tranzicijo iz rudarskega v industrijsko mesto.

C.           Sodelovanje Idrije pri projektih in iniciativah

Občina Idrija sodeluje pri več EU projektih in iniciativah za pametno mobilnost in energijsko učinkovitost.

Eden najpomembnejših projektov je triletni skupni demonstracijski projekt, ki vključuje japonsko organizacijo New Energy and Industrial Technology Development Organisation (NEDO). Projekt stremi k vzpostavitvi poslovnega modela, ki bi ustvaril tržišče za majhna in srednje velika energetska podjetja, in z izgradnjo sistema EMS (Energy Management System) razrešil tovrstno problematiko v Sloveniji in drugih EU državah. Projekt bo obenem izkoristil stroškovno učinkovito storitev v oblaku za distribucijski sistem dveh distribucijskih podjetij v Sloveniji. Občina Idrija je v tem primeru pilotna študija.

Občina je vključena tudi v projekt Smart-Building, Smart-Grid, Smart-City (3Smart), ki prejema sredstva iz programa Interreg Danube. Glavni cilj projekta 3Smart je zagotoviti tehnološko in zakonodajno osnovo za razvejano energetsko upravljanje z zgradbami, mrežami in infrastrukturami večjih mest v Podonavju.

V preteklosti je bila članica konzorcijev, ki so se prijavili na projekt SmileAlps (uporaba rudniške vode za proizvodnjo električne energije); BUDDY projekt (uporaba tehnologij, ki osebam z omejeno možnostjo zaznavanja in duševno prizadetim omogočajo intuitivno interakcijo v okviru večpredstavnostnih socialnih komunikacijskih storitev); in projekt SEPH (razvoj nano-proizvodnje senzorjev za zanesljive meritve onesnaževalcev okolja, npr. živo srebro, radon).

D.           Vizija za prihodnost

Kot je razvidno iz zapuščine rudarjenja, industrijske zapuščine, zgodovinskih stavb, kulturne prakse in artefaktov (neguje svojo »nesnovno« zapuščino), ima Idrija tradicijo pridobivanja in ohranjanja znanja in inovacij. Vse to so razlogi za tranzicijo iz rudarskega v industrijsko mesto in osredotočenost v diverzifikacijo in gradnjo pametnega mesta.

Postati pametno mesto ni tako lahko in postati del razvijajoče se platforme ni tako enostavno. Idrijo kot preizkuševališče čaka vrsta izzivov, od tehnoloških do ekonomskih, socialnih, pravnih in celo političnih.

Idrija sedaj postavlja temelje projektu 3Smart, prvi rezultati pa bodo vidni v prihajajočih letih. S pametnimi projekti Idrija obravnava izzive, ki so ključnega pomena in sledijo najnovejšim trendom v Evropi in vsem svetu. Občina Idrija je vzbudila ogromno pozornosti, tudi pri drugih občinah, ki se zanimajo za ugotovitve.

Idrija je odličen primer zgodbe o uspehu majhnega mesta brez nadpovprečnih virov. S svojo raznoliko zgodovino in hitro diverzifikacijo dokazuje, da lahko tudi majhna mesta dvignejo svojo infrastrukturo in tehnološke sisteme na precej višjo raven.

Ključnega pomena za vsako majhno mesto je, da so njeni prebivalci in mestni voditelji pozitivno naravnani ter so pripravljeni slediti spremembam in napredovanju v smeri digitalizacije vseh relevantnih procesov. Uspešno upravljanje sprememb in komuniciranje sta odločilnega pomena, da se ljudem na različnih ravneh in pozicijah ter različnim skupinam zainteresiranim stranem pokaže, da so digitalne spremembe dejansko potrebne.

Ob upoštevanju rednih izboljšav lahko vsako mesto obrne svoje sedanje sisteme v smeri proti digitalizaciji in uporabi pametnih tehnologij. Vsako mesto bo ubralo svojo pot. Preverjen recept, ki bi mu lahko sledila vsa mesta, ne obstaja. Najboljša pot za prehod v pametno mesto, ne glede na velikost je, da se mesta učijo od drugih mest in gradijo partnerstva z zainteresiranimi skupinami na lokalni, državni in mednarodni ravni. To deluje za Idrijo in bi lahko delovalo tudi za druga mesta.

Viri:

About Kolektor, URL: http://www.kolektor.com/en/about-the-group; (29. 7. 2017).

About us – Hidria, URL: http://www.hidria.com/en/about-us/; (29. 7. 2017).

B. Kobal Alfred and others, Environmental Research – Exposure to mercury in susceptible population groups living in the former mercury mining town of Idrija, Slovenia, Elsevier, June, 2016.

Dizdarevič Tatjana, A case study of the different industrial phases in Idrija, the challenges today and the hope for the future – ppt presentation, Idrija, June 2017.

Geopark Idrija - GGN, URL: http://www.geopark-idrija.si/en/geopark/98/ggn/; (21. 8. 2017).

Geopark Idrija, URL: http://www.geopark-idrija.si/en/; (21. 8. 2017).

Idrija is the Alpine Town of the Year, 16. 2. 2011, URL: http://www.alpenstaedte.org/en/current-topics/news/4302; (21. 8. 2017).

Leskovec Ivana, Dediščina živega srebra. Idrija in Almadén na seznamu svetovne dediščine, 4. 7. 2012, URL: http://idrija.si/objava/69327; (21. 8. 2017).

Miklavčič V., Mercury in the Town of Idrija (Slovenia) After 500 Years of Mining and Smelting, Mercury Contaminated Sites, Springer-Verlag Berlin Heidelberg, Berlin, 1999.

Pavšič Gregor, Kaj ima Idrija od svojih milijonarjev? URL: http://siol.net/novice/slovenija/kaj-imajo-idrijcani-od-svojih-milijonarjev-268914; (16. 9. 2017).

Straus Matevž, Idrija: Steering between global and local, the past and the future, Idrija, April 2017.

Straus Matevž, text from various project aplications, Idrija, 2016 – 2017.

Idrija – The Story of the Five Century-old Silver Stream, The Municipality of Idrija, December 2009

SLIKE:

SLIKA 1: Grad Gewerkenegg – sezidan za administrativne namene idrijskega rudnika živega srebra, avtor: Dunja Wedam.