Healthy City Design 2021 − razvoj znanja za načrtovanje zdravih mest

Konference smo se udeležili že drugič in letos je IPoP − Inštitut za politike prostora zbranim predstavil rešitve in izkušnje z načrtovanjem šolskih poti in hoji prijaznega okolja, ki jih v programu Aktivno v šolo in zdravo mesto razvija v okviru procesov sodelovanja s šolami, občinami in drugimi lokalnimi deležniki pri načrtovanju zdravju prijaznih mest. Na eni od sekcij so bile predstavljene tudi aktivnosti URBACT omrežja Health&Greenspace, v okviru katerega sodelujoča mesta izmenjujejo izkušnje in primere dobre prakse povezovanja zdravja z urejanjem mestnih zelenih površin.

Healthy City Design

Healthy City Design je mednarodna konferenca, ki je letos potekala že petič in že drugo leto zapored zaradi epidemije koronavirusa prek spleta. Konferenca, ki jo organizira SALUS Global Knowledge Exchange v sodelovanju z Helen Hamlyn Centre for Design, Royal College of Art predstavlja vodilni mednarodni forum za izmenjavo znanja, raziskav, politik in dobrih praks o načrtovanju zdravih in trajnostnih mest ter skupnosti. Letos je konferenca potekala pod naslovom Načrtovanje za podnebje, skupnost in družbeno vrednost (Designing for climate, community and social value) od 11. do 14. oktobra 2021. Dogodek je organiziran v partnerstvu z vodilnimi mednarodnimi strokovnimi organizacijami s področja urbanističnega in regionalnega načrtovanja, raziskovanja zdravja v urbanem okolju in načrtovanja zdravja v povezavi z življenjskim in delovnim okoljem ter revijo Healthy City. Uvodoma je udeležence nagovoril tudi Sir Muir Gray, ki je z zgodbo o odnosu naše družbe do starejših prebivalcev in staranja, ki vključuje tudi vnaprejšnja pričakovanja zdravstvenega sistema, skupnosti, bližnjih in posameznika o pešanju fizične sposobnosti in zdravja starejših, opozoril na to, kako zelo pomembno je, da se tega vsi res dobro zavedamo in pozval k širjenju vloge sistemov, socialne mreže in kulture v zdravju posameznika in skupnosti.

V štirih dneh je letošnja konferenca kakšnim 600 udeležencem ponudila skoraj 100 predavanj in več desetin pogovorov organiziranih v sedem paralelnih tematskih sklopih, ki so se nanašali na naslednje teme: (1) odpornost na pandemije ter prenova in vizija mest po COVIDU-19, (2) načrtovanje stanovanj in sosesk za dobro počutje skupnosti in za zdrave življenjske možnosti, (3) načrtovanje in oblikovanje prostora za duševno zdravje, (4) načrtovalski pristopi za spodbujanje aktivne in trajnostne mobilnosti, (5) pametna mesta in urbana tehnologija za ustvarjanje zdravja, (6) zdravje planeta in zmanjševanje ekološkega odtisa mest, ter (7) varno, zdravo in trajnostno okolje za delo.

Grafika kongresa Healthy City Design.

Načrtovanje zdravih mest

Zdravje in načrtovanje razvoja mest sta naravna zaveznika. Skrb za zdravje je v preteklosti vplivala na razvoj kanalizacije, razmike med stavbami in urejanje javnih parkov. Moderno urbanistično načrtovanje je neposredno povezano z blaženjem negativnih vplivov industrijske proizvodnje na zdravje ljudi in bivalnega okolja. Na žalost je povezava med zdravstveno politiko in urbanističnim načrtovanjem v 20. stoletju postala zelo šibka in načrtovanje prostorskega razvoja je pravzaprav olajšalo, če ne celo spodbujalo, odvisnost ljudi od avta ter sedeče in individualizirano življenje in s tem pospeševalo negativne učinke na zdravje ljudi. Razsežnosti zdravstvenih problemov, ki izhajajo iz sedečega načina sodobnega mestnega življenja, so postale že pred prelomom tisočletja tako velike in globoke, da so strokovnjaki za javno zdravje ocenili, da spremembe na ravni posameznikov in skupin ne morejo bistveno izboljšanti stanja.

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) se je na alarmantne zdravstvene razmere odzvala leta 1988 z zagonom gibanja Zdrava mesta (WHO - European Healthy Cities Network), v okviru katerega je prav urbanistično načrtovanje postavila v središče prizadevanj za javno zdravje. Zdravstveni sektor je prepoznal potrebo po temeljitih družbenih, gospodarskih in okoljskih spremembah, ki jih lahko zagotovi zgolj celovito in povezano načrtovanje razvoja mest in naselij, saj prav bivalno okolje in organizacija dejavnosti v prostoru ključno določata kakovost življenja in vplivata na življenjski stil in javno zdravje. Problemi so torej že prepoznani in zbrana so tudi že številna spoznanja in dobre prakse, zato je po mnenju SZO zdaj glavni izziv prenos tega znanja in dobrih praks na lokalne in regionalne odločevalce.

Na konferenci Healthy City Design 2021 sta tako predstavnika SZO predstavila priročnik, ki je rezultat večletnega sodelovanja med SZO in Programom združenih narodov za naselja (UN-Habitat), Integrating health in urban and territorial planning: A sourcebook for urban leaders, health and planning professionals (2020). Priročnik lahko služi kot orodje za pomoč nacionalnim vladam, mrežam zdravih mest, lokalnim oblastem, strokovnjakom za načrtovanje, civilno družbenim organizacijam in zdravstvenim delavcem pri vključevanju zdravstvenih vidikov v vse ravni načrtovanja in upravljanja mest. Priročnik vključuje in smiselno povezuje številna znana načrtovalska orodja in primere dobrih praks z različnih področij. Drugo orodje, na katero sta opozorila predstavnika SZO, pa je orodje za oceno zdravstveno ekonomskih koristi posameznih ukrepov - HEAT (Health Economic Assessment Tool). Gre za orodje, s katerim se lahko oceni ekonomske koristi izboljšanja pogojev za hojo in kolesarjenje, ki jih v lokalnem okolju izvedemo z namenom izboljšanja zdravja in se tako razpravo o prometno tehničnih ukrepih učinkovito nadgradi z informacijami o stroških, kar je bližje udeležencem v razpravah o novih prometnih rešitvah in ima lahko zato večji učinek na izbiro rešitev, ki so koristne za zdravje. Predstavnika SZO sta na konferenci tudi napovedala, da bo v tem duhu tema urbano zdravje vključena tudi v program Akademije SZO, katere zagon je stekel v Parizu septembra leta 2021.

Eden od kanalov za prenos tega znanja v Slovenijo bi lahko bila Slovenska mreža zdravih mest. Program Zdrava mesta namreč v praksi promovira celosten in večdisciplinaren pristop lokalne skupnosti k zagotavljanju zdravja prebivalcev, izpostavlja pomen nemedicinskih vidikov zdravja, torej družbenega in fizičnega okolja za zdravje prebivalcev, pri tem pa v ospredje postavlja ključno vlogo dobre povezanosti lokalnih akterjev v prizadevanju za ustvarjanje kar najboljših družbenih in fizičnih pogojev za zdravo življenje. Bistveno sporočilo programa Zdrava mesta je, da so dobro medsebojno povezane in delujoče lokalne skupnosti bolj učinkovite v ustvarjanju pogojev za zdravo življenje in spopadanje z zdravstvenimi izzivi. Neke vrste konkreten zagon prenosa znanja za načrtovanje zdravih mest bo v Sloveniji skušal zagotoviti tudi seminar Načrtujmo skupaj zdravo mesto!, ki se pripravlja v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto.

Načrtovanje hodljivosti in ustvarjanje zdravih skupnosti

Največje učinke na zdravje zagotavlja aktivna mobilnost. Zagotavljanje dobrih pogojev za hojo in kolesarjenje zahteva, da deležniki v urejanju prostora združijo moči in povezano načrtujejo in urejajo mesta tako, da lahko čim več ljudi peš in s kolesom opravi vsakdanje opravke. Tri angleške organizacije, National Heart Forum, Living Streets in CABE so že leta 2007 zelo dobro predstavile, kako lahko mesta, če so urejena po principu kratkih razdalj med dejavnostmi in domom in načrtno uveljavljajo mešano rabo prostora, postanejo dobra osnova za zdrav način življenja. Njihova publikacija Building Health (2007), ki je primerna tudi za konceptualni prenos drugam, podaja priporočila za ukrepanje akterjev na več ravneh tako, da lahko vsi skupaj in vsak po svoje prispevajo k uresničitvi cilja, da bo čim več ljudi lahko učinkovito hodilo po opravkih peš ali s kolesom.

Hoja je tudi v zdravstvenem sektorju nedvoumno prepoznana kot zdrava prometna praksa, koristna je tako za telesno zdravje kot za duševno zdravje in dobro počutje posameznika, prispeva pa tudi k boljšim odnosom med ljudmi in bolj povezanim skupnostim. Povezane skupnosti so posebno pomemben gradnik javnega zdravja in odpornosti prebivalcev in mest na izzive prihodnosti.

Na konferenci Healthy City Design 2021 je IPoP − Inštitut za politike prostora predstavil izkušnje z načrtovanjem hoji prijaznega okolja v Sloveniji. Maja Simoneti je predstavila izkušnje z načrtovanjem šolskih poti na Bledu ter izdelavo lokalnih načrtov hodljivosti  za Črno na Koroškem in občino Piran, ki jih je zbrala delovna skupina v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto s podporo Ministrstva za zdravje RS. [1]

Pomen vključevanja šol v načrtovanje hodljivosti mest. Izsek iz predavanja na Healthy City Design 2021.

Skrb za zdravje otrok je v okviru programa Aktivno v šolo in zdravo mesto vplivala na rekonceptualizacijo načrtovanja šolskih poti, s katero postanejo učenci in njihovi starši aktivno vključeni v načrtovanje. To omogoči bolj celostno načrtovanje rešitev in poveča možnosti zato, da otroci res potujejo v šolo tako, kot si želijo, in ne kot se zanje odločijo starši, ki so običajno pretirano zaščitniški in nezaupljivi. Na izbranih primerih šol in občin je bilo tako izvedenih nekaj procesov načrtovanja, ki so pokazali, da vključevanje otrok in staršev v načrtovanje šolskih poti prispeva tako k aktivni mobilnosti otrok kot k hitrejšemu uveljavljanju drugih rešitev, ki vplivajo na spremembe potovalnih navad otrok in odraslih ter zmanjšanje prometa v okolici šole.

Te izkušnje je potem delovna skupina uporabila kot izhodišče za zagon načrtovanja hoji prijaznega okolja z lokalnimi načrtom hodljivosti. Vključujoč proces načrtovanja je postal ključna vsebina in torišče tega dela. Pri načrtovanju hoji prijaznega mesta tako sodelujejo otroci in druge skupine prebivalcev, predvsem pa so v proces analize in priprave rešitev strukturirano vključene lokalne strokovne službe in javne organizacije ter skupine prebivalcev, ki običajno pri načrtovanju prostora ne dobijo dobrih možnosti za sodelovanje, kot so invalidi in starejši. Proces priprave lokalnih načrtov hodljivosti tako poveže lokalne akterje s področja javnega zdravja, trajnostne mobilnosti, družbenih dejavnosti in urejanja prostora pa tudi varstva okolja in podnebne nevtralnosti v delovno skupino, ki soustvarja skladne in celovite rešitve ter se poistoveti z njimi in postane poganjalec za njihovo uresničevanje. Sam lokalni načrt hodljivosti pa je izhodišče za uresničevanje infrastrukturnih, organizacijskih in ozaveščevalnih ukrepov ter komunikacijska podlaga za spodbujanje hoje in ozaveščanje o zdravstvenih koristih aktivne mobilnosti.

Sprehod in pogovor z učenci OŠ Lucija. Foto: Urška Didovič

Načrt šolskih poti za OŠ Lucija izdelan v okviru LNH Piran-Lucija

URBACT omrežje Health&Greenspace

Na konferenci Healthy City Design 2021 je bilo predstavljeno tudi delo URBACT omrežja Health&Greenspace, v katerem sodeluje devet evropskih mest, ki v ospredje urejanja zdravega bivalnega okolja postavljajo zelene površine.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije lahko mestne zelene površine učinkovito zmanjšajo zdravstvena tveganja povezana z življenjem v mestih, saj vplivajo na kakovost lokalnega okolja in mikroklimo ter prispevajo k dobremu počutju, obvladovanju stresa, regeneraciji in telesni dejavnosti ter tudi olajšajo socialne stike, vključevanje in povezovanje v skupnost.

Omrežje Health&Greenspace spodbuja k zdravju usmerjeno načrtovanje in upravljanje mestnih zelenih površin. Omrežje namenja poseben poudarek posegom manjšega obsega, tako fizičnim posegom v ureditve kot družbenim intervencijam v urejanje, ki jih lahko mesta hitro implementirajo in pri tem daje prednost že obstoječim aktivnostim in povezovanju teh. Mesta, ki jih omrežje povezuje, sledijo ideji, da lahko uspešni ukrepi manjšega obsega sprožijo tudi obsežnejše in strateške spremembe. Poseben poudarek dajejo interdisciplinarnosti in medsebojnemu spodbujanju strokovnjakov z različnih področij pri razvoju novih rešitev.

Predstavitev ene od aktivnosti iz omrežja Health&Greenspace. Izsek iz predavanja na Healthy City Design 2021.

Aktivnosti, ki jih izvajajo partnerska mesta v URBACT omrežju Health&Greenspace, in njihovi pristopi k zagotavljanju zdravja v lokalnem okolju, so zelo raznoliki. Tu so zaključene ali načrtovane manjše intervencije v prostoru, ki vključujejo programe javnih in zasebnih strešnih vrtov, ki delujejo tudi kot družabni prostor, pa sooblikovanje poti zdravja in narave na zelenih površinah, zasaditev oleandrov ob prometni ulici za zmanjševanje onesnaževanja okolja, uporaba velikih posod z rastlinami za začasno ozelenitev tlakovanih in zelo prometnih območji, razvoj izobraževalnih poti in ureditev parkleta za omogočanje prehranjevanja na prostem ter razni drugi ukrepi bolj specifične uporabe zelenih površin, kot so identifikacija tihih območij s pomočjo prebivalcev in mobilnih aplikacij, pa terapevtski vrtovi, organizacija rehabilitacijskih sprehodov v urbanih gozdovih za srčno žilne bolnike ter telovadba za starejše na plaži. Večje intervencije vključujejo preoblikovanje avenije v zeleni hladilni koridor ali pot stare železnice v park.

Skupaj zmoremo več

Lahko rečemo, da je načrtovanje zdravju prijaznega okolja glede na prispevke na konferenci Healthy City Design, v polnem razmahu, še zdaleč pa ni že zelo enotno ali tudi res celovito. Deloma je to gotovo povezano z razlikami v kulturi urejanja prostora, deloma pa tudi s tem, kako dobro je v posamezni državi in okolju zdravje že vgrajeno v druge politike. Koncept zdravje v vseh politikah (Health in All Policies - HiAP) je čezsektorski (vsevladni) pristop k sistematičnemu upoštevanju zdravja v javnih politikah, k ustvarjanju sinergij in k načrtnemu preprečevanju negativnih vplivov javnih politik na zdravje. Koncept izhaja iz spoznanja, da je zdravje populacije na strukturni ravni bolj kot od delovanja zdravstvenega sistema odvisno od vpliva praktično vseh javnih politik in od socialnih determinant zdravja (to so pogoji, v katerih se ljudje rodijo, odraščajo, živijo, delajo in starajo), ki jih te politike določajo. Svetovna zdravstvena organizacija je koncept plasirala že leta 2014 in pripravila tudi priročnik (Health in all policies: training manual) za uveljavljanje pristopa in širjenje razumevanja med predstavniki javnih politik. Nacionalni inštitut za javno zdravje je pristop prvič predstavil že leta 2012 (Vsevladni pristop za zdravje in blaginjo prebivalcev, 2012) in lahko smatramo, da so bili s tem podani dobri predpogoji za uveljavljanje bolj sistematičnega upoštevanja zdravja v javnih politikah in za dobro koordinacijo med sektorji.

Izkušnje z načrtovanjem šolskih poti in hoji prijaznega lokalnega okolja kažejo, da je na državni in lokalni ravni še veliko možnosti za bolj dosledno skrb za zdravje in bolj skladno delovanje na področju različnih javnih politik. Praktično vsi primeri pri nas hitro razkrijejo še vedno šibko ozaveščenost zdravja v prometnih politikah in praksah urejanja prometa kot tudi šibko povezanost med ukrepi javnih politik s področja urejanja prostora, prometa, družbenih dejavnosti in turizma. Hkrati tudi pregledi lokalnih dokumentov in programov s področja zdravja kažejo, da se zdravje v slovenskih občinah še vedno povezuje predvsem s posamezniki in rizičnimi skupinami, manj pa s celotno populacijo in pogoji življenja in dela, kakovostjo stanovanjskega okolja, urejenimi zelenimi površinami ter pogoji za aktivno mobilnost. Priložnosti za izboljšanje sodelovanja, usklajevanje rešitev ter ustvarjanje sinergij med področjih pri načrtovanju in urejanju slovenskih naselij je zato res še veliko.

Izjemen navdih in spodbuda za delo na tem področju je gotovo tudi spremljanje tuje prakse in konferenca Healthy City Design je res dobra priložnost, da se akterji s področja javnega zdravja in urbanističnega načrtovanja seznanijo z dogajanjem, novostmi in raziskovalnimi izzivi, ki vznemirjajo pestro skupnost akterjev na tem področju v Evropi in širše ter primerjajo svoje izkušnje z drugimi. Njena dobra stran so kratke in res aktualne predstavitve ter odlična organizacija. Vsi bistveni prispevki ostanejo na spletni strani tudi po koncu konference, večina kompleksnih raziskav je predstavljena v prosto dostopni reviji Cities & Health. Vsekakor zainteresiranim za razvoj mest in javno zdravje udeležbo toplo priporočamo. 

Avtorici besedila: Maja Simoneti, Jana Okoren