Dosegljiva stanovanja – stanovanjska politika mora dohiteti spremembe

Seznanili smo se z delom Partnerstva za stanovanja, ki je organizirano na ravni Evropske komisije v okviru izvajanja Urbane agende za EU, in izvajanjem Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025 ter razpravljali o aktualnih vprašanjih na področju stanovanjske politike.

Črtomir Remec, s Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, je predstavil delo evropskega partnerstva, ki ga zaenkrat sestavljajo poleg Slovenije še štiri države: Slovaška, Latvija, Luksemburg in Nizozemska ter pet urbanih območij oziroma zvez mest: Dunaj, ki koordinira delo partnerjev, ter Lizbona, Poznan, Riga in Združenje škotskih mest. Partnerstvo za stanovanja se ukvarja z ukrepi za izboljšanje dosegljivosti stanovanj (affordable), saj države ugotavljajo, da je dostopnost cenovno dosegljivih in trajnostnih stanovanj pomanjkljiva.

Partnerstvo je pripravilo za boljšo ureditev Smernice o državni pomoči in socialnih stanovanjih za izboljšanje pravne varnosti in jasnosti za javne in zasebne vlagatelje (Guidance on State Aid), za boljše znanje orodja za oblikovanje politik za dostopna stanovanja (Toolkit for Affordable Housing), za boljše financiranje pa partnerstvo zbira dobre prakse o inovativnih finančnih modelih. Evropska komisija sicer po opažanjih gospoda Remca vidi priložnost za očitnejše spremembe, izboljšave, predvsem v novih finančnih modelih in vključevanju zasebnega kapitala v zagotavljanje dosegljivih stanovanj. Septembra 2018 bo eno od srečanj partnerstva potekalo v Sloveniji. Po tem srečanju je načrtovana objava akcijskega načrta partnerstva.

Vesna Dragan, z Ministrstva za okolje in prostor, je predstavila izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, pri tem je izpostavila pilotne projekte in novosti na naslednjih področjih:

Mladi
– Pilotni projekt zagotovitve ponudbe cenovno ugodnih stanovanj za mlade, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje, več tukaj.
– Pilotni projekt za zagotavljanje stanovanj za stanovanjske skupnosti za mlade.

Starejši: pilotni projekt stanovanjske skupnosti za starejše in pilotni projekt odkupa stanovanja z doživljenjsko rento, več.

Druge ranljive skupine
– Shema za zagotavljanje stanovanjskih enot za deložirane posameznike in družine.
– Deinstitucionalizacija (pilotni projekti za osebe s posebnimi potrebami).
– Namenske stanovanjske enote – bivalne enote.

Javna služba za najemniško upravljanje
Namen vzpostavitve javne službe za najemniško posredovanje oziroma upravljanje je povečanje najemnega stanovanjskega fonda po ugodnejši najemni ceni od tržne in posledično povečanje dostopnosti do najemnih stanovanj, zlasti za mlade in mlade družine.

Stanovanjske zadruge
V tem okviru je MOP podprl pilotni projekt stanovanjske zadruge, katerega namen je v pogojih neobstoječe tradicije in zakonske ureditve stanovanjskega zadružništva izpeljati projekt stanovanjske zadruge in pridobiti ustrezne izkušnje za zakonsko ureditev področja stanovanjskega zadružništva. Projekt pilotne SZ naj bi izvedla Stanovanjski sklad RS in Javni stanovanjski sklad mestne občine Ljubljana skupaj z izbrano pilotno SZ.

Ostale aktivnosti
– Aktivnosti na področju spreminjanja stanovanjske zakonodaje – pripravlja se nov stanovanjski zakon, torej spremembe, ki so predvidene po NSP in področje upravljanja. Osnutek naj bi bil objavljen v začetku naslednjega leta.
– Ministrstvo za okolje in prostor je v letu 2016 pripravilo Končno poročilo naloge »Opredelitev in določitev prednostnih območij za stanovanjsko oskrbo (PROSO)«. Več.

V nadaljevanju je potekala živahna razprava, v kateri so prisotni v glavnem pozdravili inovativne pristope ministrstva in nacionalnega stanovanjskega sklada, hkrati pa so izrazili več polemičnih mnenj glede hitrosti, vsebine in obsega sprememb.

Sašo Rink, direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana, je izrazil presenečenje nad tem, da ponudba stanovanj za mlade in deložirane ni uspela in predlagal, da se projekte po potrebi redefinira, v Ljubljani na primer sklad ponuja deložiranim opremljena stanovanja. Poudaril je tudi, da je stanovanjska politika del javne službe, kar za JSS MOL pomeni, da vlaganje v socialna stanovanja ne more biti naložba, ki se neposredno povrne, Mestna občina Ljubljana skladu zato zagotavlja sistemski vir za financiranje dela.

Blaž Habjan iz Zavoda Zora je poudaril, da je bolj primerno, kot s parcialnimi rešitvami za mlade in starejše, razvijati celostne rešitve, tudi s pomočjo stanovanjskih zadrug.

Srna Mandić, profesorica s Fakultete za družbene vede, je poudarila, da je pri preizkušanju novih konceptov treba biti zelo natančen, dobro pripraviti in spremljati, kaj se dogaja, da si znamo razložiti, zakaj se nam je nekaj zgodilo; kot v primeru najema za mlade ali stanovanj za deložirane.

Richard Sendi, raziskovalec z Urbanističnega inštituta RS, je povedal, da morajo skladi zagotavljati stanovanja tam, kjer je povpraševanje. Stanovanjski problemi so resni in v Sloveniji stisko mladih rešujejo starši. Prav tako je poudaril, da je problem, da se še vedno spodbuja lastništvo stanovanj, namesto da bi s subvencijami za najem namensko povečevali fond najemnih stanovanj.

David Groleger, študent s Fakultete za arhitekturo, je izpostavil, da imamo v Sloveniji daleč najdražja stanovanja glede na BDP in da je povpraševanje po stanovanjih odvisno tudi od ponudbe zaposlitev. Izrazil je nasprotovanje temu, da javni Stanovanjski sklad odprodaja stanovanja, ki jih gradi sklad, med drugim tudi zaradi pritiska na stanovanja za turistično oddajanje, katerega težave se že kažejo v Ljubljani.

Klemen Ploštajner iz Zadrugatorja je zaskrbljen nad padanjem števila novo zgrajenih stanovanj in je opozoril na to, da se bodo posledice tega zelo verjetno pokazale šele čez nekaj let. Medtem ko trenutni načrti gradnje novih stanovanj naslavljajo primanjkljaj, ki ga zaznavamo že zdaj. Problematiziral je izvajanje stanovanjskega programa, parcialne ukrepe in pomanjkanje celostnega pogleda na problematiko. Izpostavil je, da je najem za mlade problematična rešitev predvsem, ker je koncipiran kot začasna rešitev, saj se še vedno pričakuje, da bodo kasneje kupili stanovanja. Predlagal je bolj odločno podporo za zasebne investitorje in upravljavce, ki bi se sistematično ukvarjali z zagotavljanjem stanovanj.

Maja Simoneti z IPoP – Inštituta za politike prostora je opozorila, da je ena od posledic privatizacije stanovanj v devetdesetih tudi to, da se je javni interes za stanovanjsko politiko zelo zmanjšal, da dolgo časa ni bilo prave potrebe po tem, da bi se resno ukvarjali z zagotavljanjem stanovanj, zaradi česar zdaj z zamikom čutimo posledice sistemskega zanemarjanja tega področja. Menila je tudi, da se je treba vprašati, ali so razpoložljiva stanovanja funkcionalna, so res tam, kjer jih ljudje potrebujejo, kjer lahko zagotovimo razvoj družbenih funkcij in delovnih mest in torej želimo, da bi ljudje tam živeli. Poudarila je tudi, da je glede na razmere v državi treba povečati fond najemnih stanovanj in preprečiti prodajo stanovanj, ki so se ali se še gradijo z javnimi sredstvi.

Glede prodaje najemnih socialnih stanovanj se je razvnela razprava, v kateri se je večina udeležencev strinjala, da ni dobrodošla in da je treba nujno bolj okrepiti prizadevanja javne stanovanjske politike za povečanje deleža najemnih stanovanj. Stanovanjski program sicer predvideva povečanje fonda najemnih stanovanj, vendar pa Nacionalni stanovanjski sklad hkrati vztraja, da je treba dopustiti tudi odkupe. Črtomir Remec jih razlaga kot inovativne načine financiranja, če se s sredstvi od odprodaje financira izgradnja novih stanovanj.

Maja Hrastar z Mestne občine Ljubljana je odprla vprašanje aktivacije obstoječih stanovanj in prenove oziroma prilagoditve stavb, ki niso stanovanjske, za namene stanovanja. Spraševala je, kaj se dela v tej smeri in ali zakonodaja to sploh dopušča. V razpravi je bilo omenjeno, da bo to omogočal nov stanovanjski zakon.

Tanja Vindiš Furman, z Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor, je predstavila nemogoče pogoje, v katerih deluje sklad. Sistematično namreč odprodajajo nerentabilna stanovanja, da lahko financirajo delovanje in naloge sklada. Fond najemnih stanovanj se tako sistematično zmanjšuje.

Hana Košan iz Kraljev ulice je povedala, da je treba imeti v mislih, da je stanovanjska politika tudi socialna politika. Pri tem je ključen socialni vidik in celostno zagotavljanje podpore za najbolj stanovanjsko ogrožene posameznike in družine, saj samo stanovanje v takih primerih ni rešitev.

Več udeležencev je izpostavilo potrebo po integriranem naslavljanju stanovanjskega vprašanja in celostnem raziskovanju stanovanjskih razmer. Zadnja temeljna raziskava na temo stanovanj je bila leta 2005, od takrat pa so se razmere v družbi in na stanovanjskem trgu močno spremenile. O nujnosti spremljanja stanja in odzivanja na spremembe (družbene, podnebne, gospodarske) in zagotavljanju stanovanj v skladu z njimi je govorila profesorica Srna Mandić. Med drugim je opozorila, da je slovenski stanovanjski fond zastaran in da je zato število letno novozgrajenih stanovanj občutno prenizko, in da tudi načrtovan obseg novih stanovanj ne more zadostiti potrebam po času primernih stanovanjih za vse. Razkorak med potrebami in ponudbo je po njeni presoji zato čedalje večji. Zagotavljanje stanovanj je po njenem izjemno kompleksna naloga, ki je trenutna stanovanjska politika ne nagovarja ustrezno in brez ustreznih priprav, raziskav in poznavanja stanja jih tudi ne more.

Posvet je potekal v okviru Podpore izvajanju urbane politike in programa URBACT.

Koristne povezave
Partnerstvo za stanovanja UA: https://ec.europa.eu/futurium/en/housing
Najem za mlade: http://www.stanovanjskisklad-rs.si/najem-za-mlade
Sobivamo: https://sobivamo.si/
PROSO: http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/studije/PROSO_koncno_porocilo.pdf
Povzetek in podcast z dogodka FINANCING INNOVATIVE HOUSING SOLUTIONS: http://www.friendsofeurope.org/event/financing-innovative-housing-solutions