Devet načinov, kako lahko mesta postanejo pravičnejša in vključujoča

Nova Leipziška listina poudarja tri oblike preobrazbe mesta, zaradi katerih je življenje v mestu lahko bolj kakovostno: pravično mesto, zeleno mesto in produktivno mesto.

Najnovejša publikacija URBACT predstavlja trajnostne rešitve za naslavljanje teh treh dimenzij. Vse rešitve so preizkušene na domačem terenu in s prilagoditvami že prenešene v druga mesta v EU.

Predstavljamo vam devet zgodb iz publikacije ‘Good practice transfer: Why not in my city?’, ki odgovarjajo na vprašanje, kako narediti mesto pravičnejše. Upamo, da bodo navdihnile mesta vseh velikosti za ponovno uporabo teh idej v svojem okolju s ciljem sodelovanja s skupnostmi v boju proti izključenosti in pomoči pri pravičnem prehodu na zeleno gospodarstvo.

1. Povečajte socialno vključenost z glasbo

Eden od načinov, kako se Brno sooča s socialno izključenostjo v prikrajšanih soseskah in spodbuja otroke, da ostanejo v šoli, je glasbeni program. Navdih zanj je inovativna občinska glasbena šola in umetniški center v L'Hospitalet de Llobregat v Španiji. Brno je eno od šestih evropskih mest v mreži ONSTAGE, ki je sprejelo vključujoč pristop mesta l’Hospitalet – s skupinami, kot so simfonični orkester, pihalna godba, pop-rock in jazz skupine. V sodelovanju z učitelji in starši je Brno vpeljalo skupinske glasbene dejavnosti v socialno prikrajšane soseske in s tem prispevalo k povezovanju ljudi, omogočilo kulturno izmenjavo in celo prispevalo k izboljšanju šolskih rezultatov pri matematiki in drugih predmetih.

2. Spodbujajte prostovoljstvo

Občina Pregrada na Hrvaškem je našla način, kako prebuditi prostovoljski potencial in spodbuditi več mladih k vključevanju v pomoč drugim. Z oblikovanjem raznolike lokalne skupine za povezovanje ustreznih društev, mestnih svetnikov in prebivalcev vseh starosti so uvedli novo strukturo upravljanja prostovoljstva. Ta je del participativnega modela za reševanje lokalnih družbenih problemov. Mesto, ki je že imelo veliko aktivnih prostovoljcev ter tesno povezavo med ustreznimi odbori in občinskim svetom, je svoj novi okvir zasnovalo po zgledu uveljavljenega občinskega sveta za prostovoljstvo v Athienou na Cipru. Hkrati so izmenjali izkušnje s šestimi drugimi evropskimi mesti v omrežju Volunteering Cities.

3. Zavežite se k vključevanju in strpnosti

Hamburško okrožje Altona je uvedlo protidiskriminacijsko strategijo z nizom načel, znanih kot 'Altonska deklaracija', ki so jo skupaj razvili politični voditelji in prebivalci: »Mi v Altoni, … stojimo za svobodno in demokratično družbo; radi spoznavamo nove ljudi; predstavljamo raznolikost in se borimo proti diskriminaciji; vsako osebo sprejmemo s spoštovanjem in strpnostjo; verjamemo v enakost vseh ljudi; prepoznavamo priložnosti, ki jih prinaša raznolikost, in se z vsakim srečamo odkrito in brez predsodkov.”

Altona se je v omrežju RUMOURLESS CITIES učila od portugalskega mesta Amadora. Po navdihu njihove pobude „Ne hrani govoric“ je imenovala lokalne ambasadorje kampanje in prebivalce spraševala o skupnosti, demokraciji in enakosti. S tem je potrdila skupno željo po življenju v družbi, kjer ljudje skrbijo drug za drugega.

4. Izkažite spoštovanje lokalni dediščini s pripovedovanjem zgodb

Gibanje za spoštovanje grajenega okolja, spodbujanje aktivnega državljanstva in boj proti urbani izolaciji se razvija okoli nekdanje radijske postaje v predmestju finskega Porija iz 1950-ih. V sodelovanju z mestnim oddelkom za kulturo je umetniški kolektiv s sedežem v soseski ustanovil lokalno skupino ter spodbudil sosede in radijske navdušence k deljenju svojih zgodb, osebno in na spletu. To je popestrilo življenje v soseski z dogodki in spodbudilo zanimanje za lokalno dediščino ter ponovno uporabo zapuščenih prostorov v stari radijski postaji. Pori je pobudo utemeljil na dobri praksi z Budimpeštanskega letnega vikenda odprtih vrat v okviru omrežja Come in!.

5. Soupravljajte mestno premoženje

Belgijsko mesto Gent ima dolgo zgodovino participacije, pri čemer „upravljavci sosesk“, ki jih imenuje mestni svet, podpirajo različne pobude prebivalcev. V omrežju Civic eState pa so se učili iz zakonodaje o skupnih dobrinah v mestih, kot so Neapelj, Barcelona, ​​Amsterdam in Gdansk. S tem je Gent dodatno okrepil sodelovanje med oddelki, ki se ukvarjajo s participacijo, nepremičninami in pravnimi storitvami. Spoznanja so uporabili pri ponovni uporabi opuščene cerkve svetega Jožefa. Prebivalci in bližnje organizacije so oblikovali lokalno skupino in skupaj določili lokalnega koordinatorja. S tem so zagotovili, da upravljanje in dejavnosti stavbe upoštevajo potrebe njene raznolike soseščine.

6. Okrepite sosedska partnerstva

Nova pobuda v francoski metropoli Lille opredeljuje lokalna združenja in njihove potencialne sinergije v socialno ogroženih soseskah, da bi skupnostim omogočila predlaganje in izvajanje lastnih skupnih socialnih projektov, na primer povezovanje doma za upokojence s sosednjo šolo. Ideja je podpreti te projekte na poti do neodvisnosti. Lille je svojo pobudo zasnoval na spoznanjih iz lizbonske lokalne razvojne strategije za prednostna območja v omrežju Com.Unity.Lab. Lizbonska shema se sooča z urbano revščino in poskuša opolnomočiti skupnosti z zagotavljanjem mikro nepovratnih sredstev za tisoče lokalnih projektov, od katerih mnogi postanejo avtonomni in ustvarjajo stalna delovna mesta.

7. Sodelujte s prebivalci prek igre

Cork na Irskem uporablja "igriv" pristop k izboljšanju mesta za vse. Usmerja ga lokalna skupina "Let's Play Cork", ki vključuje mestni svet, javne organe in združenja na področju zdravstva, izobraževanja, kulture in športa. Z uporabo dobrih praks iz Vidma v Italiji in drugih mest v omrežju Playful Paradigm so dosedanje dejavnosti Corka: pop-up območja za igro v središču mesta, parki in knjižnice; igrivi pripomočki za festivale; izposoja igrač v knjižnicah; zagotavljanje „paketov za ulično igro“ za dogodke v soseskah. Ta pristop je bil katalizator za lokalne skupine in prebivalce, da so začeli skupaj odgovarjati na družbenene izzive, preko na primer soustvarjanja igrivih idej za javne prostore. Eden od rezultatov je trajno preoblikovanje nekaterih cest v območja za pešce.

8. Gradite sodelovanje med občino in nevladnimi organizacijami

Hiša nevladnih organizacij (NGO House) v Rigi v Latviji je prostor, kjer organizacije civilne družbe prirejajo dogodke, razvijajo trajnostno sodelovanje z občino in prejemajo izobraževalno, tehnično in administrativno podporo. Model je navdihnil mesta po vsej EU h krepitvi sinergije med nevladnimi organizacijami, prebivalci in institucijami – s podporo omrežja ACTive NGOs. Sicilijansko mesto Siracusa je na primer z lokalnimi društvi razvilo tri nove javne prostore: Citizen's House v zapuščenem nadstropju šole v socialno ogroženi soseski, Officine Giovani v zgodovinskem središču in Urban Center, obnovljen prostor, ki združuje upravo in skupnost pri načrtovanju lokalnih politik.

9. Zaželite dobrodošlico mednarodnim talentom

Debrecen na Madžarskem, sedež več multinacionalnih podjetij in univerze, širi podporo strokovnjakom in študentom iz drugih držav, da bi se počutili dobrodošli in ostali kot dragoceni člani skupnosti. Debrecen je eno od šestih mest v  omrežju Welcoming International Talent, ki jo navdihuje nizozemski Groningen. Multidisciplinarna ekipa tam tujim prebivalcem nudi aktivno podporo pri iskanju stanovanja, delu, bivanju v mestu in pri komunikaciji. Začetek so boljši odnosi med deležniki in krepitev zavesti lokalnih voditeljev o družbenih vidikih gospodarskega razvoja, naslednji koraki pa vključujejo podporo cenovno dostopnim nastanitvam in spodbujanje lokalnih podjetij k zaposlovanju mednarodnih talentov.

Več o teh in še mnogih drugih trajnostnih urbanih rešitvah lahko preberete v novi publikaciji ‘Good practice transfer: Why not in my City?’.

Za več navdiha obiščite bazo dobrih praks.

Povezava do izvirnega članka: Nine ways cities can become more just and inclusive