Ljubljanski dogovor prinaša nove teme za partnerstva Urbane agende EU

Mesta in občine razvijajo rešitve, prilagojene lokalnim značilnostim in osredotočene na prebivalce

Ministri EU, pristojni za urbani razvoj, so 26. novembra 2021 na neformalnem srečanju na Brdu pri Kranju potrdili Ljubljanski dogovor.

Ljubljanski dogovor je nastal kot zadnji dokument predsedujoče trojice Nemčija-Portugalska-Slovenija, začenši z novo Leipziško listino. Dogovor je sestavljen iz dveh dokumentov: politične zaveze za nadaljnje izvajanje Urbane agende za EU (UAEU) in Večletnega delovnega programa, ki podrobneje opredeljuje način izvajanja Urbane agende.

Dogovor priznava, da se mesta uspešno spopadajo s kompleksnimi in prepletenimi globalnimi izzivi ter razvijajo rešitve, ki so prilagojene lokalnim značilnostim in osredotočene na prebivalce. Prav tako prepoznava, da si mesta prizadevajo postati pravična, zelena in produktivna, in tako izboljšati kakovost življenja vseh evropskih državljanov.

Med drugimi evropskimi programi in pobudami dogovor prepoznava delo in vključenost programa URBACT v procese Urbane agende za EU. Program URBACT je glede na skladnost načel nedvomno tudi eden od glavnih partnerjev za podporo prihodnjemu izvajanju Urbane agende za EU.

Mala in srednje velika mesta v ospredju

Na podlagi lokalnih izkušenj je bila ena od prednostnih nalog slovenskega predsedovanja izpostaviti pomen malih in srednje velikih mest ter mest, ki se soočajo z izzivi prikrajšanih območij. Kot je zapisano v Ljubljanskem dogovoru, je »v skupnem interesu vseh državljanov, da se infrastruktura, storitve in dobrine približajo vsem«.

Dogovor poudarja, da bi morala mala in srednje velika mesta dobiti čim več podpore, da se bolje vključijo v partnerstva Urbane agende za EU ali druge oblike sodelovanja, bodisi neposredno bodisi prek nacionalnih združenj, ki predstavljajo lokalne in regionalne oblasti.

Za podporo vključevanju malih in srednje velikih mest v partnerstva Urbane agende za EU dogovor med drugim predlaga mentorstva partnerjev prve generacije, spodbudna merila za izbor in spletna srečanja za povečanje dostopnosti.

Dogovor tudi predlaga, da bi izzive, s katerimi se soočajo mala in srednje velika mesta, opredelili kot eno od prednostnih tem in bi jih posebej obravnavalo eno od prihodnjih tematskih partnerstev.

»Zagotoviti je treba uravnoteženo in ustrezno zastopanost mestnih oblasti vseh velikosti, da se upošteva bogata raznolikost mestne in regionalne strukture v Evropi,« zato bo v skladu z dogovorom izbor partnerjev, ki predstavljajo mestne oblasti, zdaj temeljil na javnem pozivu za prijavo interesa. Poleg tega bo delo tematskih partnerstev odslej podprto s predhodno oceno.

Nove teme za sodelovanje v okviru Urbane agende

Ministri so obnovili zavezo, da bodo podpirali izvajanje Urbane agende za EU prek tematskih partnerstev in z dogovorom določili naslednje prednostne teme: mesta enakosti, hrana, ozelenitev mest in trajnostni turizem. Sodelovanje na temo ozelenitve mest in trajnostnega turizma se bo začelo odvijati že tekom leta 2022.

Prednostna tema mesta enakosti naj bi obravnavala socialno vključenost kot pomemben del vizije EU. Tematsko partnerstvo naj bi obravnavalo neenakosti »na osnovi lastnosti, kot so spol, starost, invalidnost, spolna usmerjenost in spolna identiteta, etnična pripadnost in priseljenski status. Poudarki partnerstva bi lahko bili izobraževanje, vključenost na trg dela, zagotavljanje storitev, varnost, urbanizem in projektiranje, vključno z dostopnimi in varnimi javnimi prostori.«

Proizvodnja, distribucija in poraba hrane niso pomembni le z gospodarskega vidika, ampak imajo tudi močni družbeno in okoljsko razsežnost. Kot je navedeno v večletnem delovnem programu, so »mesta središča distribucije in porabe hrane, zaradi česar so lokalne oblasti ključni akterji v verigi preskrbe s hrano. Poudarek partnerstva na temo hrane bi lahko bil na prehranski odpornosti in trajnosti, pravični in trajnostni proizvodnji, povezavah med mestom in podeželjem, lokalnih verigah preskrbe s hrano, inovativnem naročanju ter zdravi in kakovostni hrani.«

Mesta se »soočajo s pogostimi poplavami, sušo, vročinskimi valovi, močnimi deževji in drugimi nevarnostmi, povezanimi s podnebjem, ter trpijo zaradi vse večjega onesnaženja zraka, pomanjkanja vode in vse večje negotovosti pri oskrbi s hrano«. Zato bi se lahko partnerstvo ozelenitev mest osredotočilo na »urbane gozdove in razvoj zelenih površin; zagotavljanje skladiščenja in sekvestracije ogljika; zmanjšanje onesnaženosti zraka; čiščenje voda; zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti ter izboljšanje telesnega in duševnega zdravja državljanov«.

Mnoga mesta trpijo zaradi negativnih vplivov turizma na kakovost življenja. Partnerstvo za trajnostni turizem bi se lahko osredotočilo na »izzive nenadzorovanega in nizkokakovostnega turizma, odpornost in trajnost turizma, vpliv na skupnost in kakovost življenja, stanovanjsko problematiko, digitalizacijo sektorja in uporabo podatkov, nove zahteve v zvezi s pandemijo covida-19 ter revitalizacijo mestnih središč«.

Kaj to pomeni za program URBACT?

Nedavno sprejeti dokumenti, kot so nova Leipziška listina, Teritorialna agenda, in najnovejši med njimi, Ljubljanski dogovor, samo še poudarjajo vodilno vlogo programa na področju urbane politike. Program je že v preteklem programskem obdobju naslavljal izzive, ki so izpostavljeni v dokumentih, ter se ves čas prilagajal novim prioritetam.

Večino prednostnih tem za naslednjo generacijo partnerstev so temeljito obdelala in raziskala bodisi posamezna URBACT omrežja bodisi delovne skupine, ki se ukvarjajo s presečnimi temami. Zato lahko pričakujemo, da bodo URBACT mesta kot tudi sam program igrali pomembno vlogo v novih partnerstvih, vse od imenovanja partnerjev do prispevanja znanja in izkušenj.

Za URBACT je prav tako pomembno, da so mala in srednje velika mesta prepoznana kot ena od prioritet, saj program ves čas podpira ravno njih.

Dodatno branje

• Ljubljanski dogovor (slovenski prevod)
• Ljubljana Agreement (uradna angleška različica)
• Večletni delovni program za urbano agendo EU – naslednja generacija (slovenski prevod)
• Multiannual Working Programme for the Urban Agenda for the EU - the Next Generation (uradna angleška različica)
• Aktualno delo programa URBACT na temo enakosti spolov, hrane in trajnostnega turizma
• Prispevek programa URBACT k Leipziški listini

Fotografije s sprejema Ljubljanskega dogovora so last Ministrstva za okolje in prostor.

Članek je bil izvirno objavljen na URBACT.eu. Povezava do izvirnega članka v angleščini.